Vožnja z vlakom od Divače do Postojne bo trajala 15 minut, vlak pa bo razdaljo premagoval s hitrostjo 160 kilometrov na uro. To ni več znanstvena fantastika, ampak realen načrt, ki so ga v prostor že zarisali na Direkciji za infrastrukturo. Za takšne hitrosti vlakov bo treba namreč zgraditi novo železniško progo, staro, zgrajeno sredi 19. stoletja, pa opustiti.
.jpg)
DIVAČA, PIVKA, POSTOJNA > Na Direkciji za infrastrukturo govorijo o nadgradnji železniškega odseka Postojna - Divača, a na terenu lahko pričakujemo gradnjo popolnoma nove dvotirne proge. Sedanja, ovinkasta in speljana skozi številna naselja, namreč omogoča hitrosti le do 80 kilometrov na uro.
Načrt šele leta 2030
Za odsek Postojna - Divača na direkciji zaključujejo izdelavo strokovnih podlag za pripravo pobude za državni prostorski načrt (DPN). Ocenjujejo, da bi bila uredba o DPN za ta odsek proge lahko sprejeta leta 2030. “Uredbi o DPN sledi faza pridobivanja zemljišč, nadaljnje projektiranje ter ostale aktivnosti za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Glede na izkušnje ti postopki trajajo vsaj tri leta,” časovnico razkrivajo na direkciji. Kdaj bodo na trasi zabrneli delovni stroji, bo nato odvisno od denarja, ki ga bo imela na razpolago država.
Državni projektanti projektirajo dvotirno progo, ki bi le okoli Postojne - zaradi tamkajšnjih prostorskih omejitev - dopuščala največjo hitrost potniških vlakov do 150 kilometrov na uro, drugod pa bi bila hitrost do 160 kilometrov. “Vključno s skrajšanjem proge se bodo vozni časi na tem delu proge lahko skrajšali za več kot polovico, tako bi lahko regionalni vlak med Postojno in Divačo vozil le 15 minut,” obetajo na direkciji za infrastrukturo.
11,7 kilometra tunelov, najdaljši pod Vremščico
Če gledamo iz Divače proti Postojni, bi šla hitra proga po oziroma ob trasi sedanje mimo Dolnjih Ležeč do ravnine, ki jo domačini poznajo kot Gabrk. Tam bi se pri Kraškem letalskem centru približala cesti in ne bi bila več na pobočju Vremščice. Nad Famljami bi izginila v predor in ga zapustila šele nad Dolnjo Košano. Ta predor pod Vremščico bi bil najdaljši, dolg približno 6,5 kilometra.
Vseh predorov od Divače do Postojne bi bilo enajst v skupni dolžini 11,7 kilometra. Več krajših predorov bi bilo med Košano in Pivko, kjer se za vsakdanje življenje ljudi obetajo najbolj revolucionarne spremembe. Železnica, ki je zadnjih 150 let krojila razvoj tega kraja tudi kot vozlišča za Reko, bi se odmaknila od sedanje železniške postaje in se po predoru pripeljala skoraj do Vilharjevega naselja. Tam bi država zgradila novo potniško postajališče. Obstoječa trasa in železniška postaja Pivka bi sicer ostali še vedno v uporabi tudi kot navezavi na reško progo.
Trasa do Postojne bi potekala blizu ali po obstoječi progi in bi se še malenkost oddaljila od Selc, Prestranka, Rakitnika in Stare vasi. V Prestranku bi zgradili novo potniško postajališče in novo tovorno postajo.
Država bi na delih, kjer je predvidna nova trasa, obstoječo opustila oziroma jo namenila za druga rabe.
Iz Postojne in Pivke že sporočajo svoje pripombe
V Pivki budno spremljajo, kakšne načrte ima država. Župan Robert Smrdelj je vesel, da so se na direkciji odpovedali možnosti, da bi hitra železnica zaobšla Pivko, bo pa morala biti občina zdaj zelo pozorna pri načrtovanju novega potniškega postajališča. To naj bi bilo pri blokih na robu gosto naseljenega novega dela Pivke, Vilharjevega naselja.
“Dostop so novega postajališča se nam križa z dostopom do šole,” je iz gradiva, ki ga je do zdaj dobila občina, razbral Smrdelj. Načrtovanje železniškega postajališča bi tako za seboj potegnilo celotno prometno preureditev območja okoli šole, stadiona in telovadnice.
Imajo pa v Pivki že ideje, kaj narediti z obstoječo progo, ki jo namerava država opustiti. “Takoj je padla ideja, da bo obstoječa proga kolesarska povezava,” pravi župan. Državnim načrtovalcem bodo to pisno sporočili, da ne bi država opuščenih odsekov namenila čemu drugemu.
Kolesarske poti mikajo tudi postojnskega župana Igorja Marentiča, ki pa se zaveda, da se to ne bo zgodilo čez noč. Načrte za novo hitro progo tudi v Postojni podpirajo, so pa na svojem terenu zaznali nekaj težav z umestitvijo proge. Na robu Postojne v smeri proti Logatcu bi nova proga “povozila” sedem hiš, kar bo treba v načrtih popraviti in preprečiti.
Popravek oziroma drugačno rešitev želijo tudi za industrijsko cono Prestranek, saj bi tam hitra železnica prečila hale. “Gre za popolnoma nove hale, ki so zdaj v gradnji,” pojasnjuje Marentič. Po njegovih besedah so na direkciji pripombo vzeli resno in bodo ta del trase iz Pivke proti Postojni peljali po desni strani ceste in ne po levi.
Z divaške občine so nam sporočili, da zaenkrat od ministrstva za naravne vire in prostor niso prejeli še nobenega obvestila, na podlagi katerega bi se vključili v postopek priprave državnega prostorskega načrta za novo traso železnice. Na vprašanja, ali trasa tudi pri njih povozi kaj 'vitalnega' bodo zato lahko odgovorili, ko bodo od države prejeli in preučili gradivo.
Nadgradnja na štirih odsekih
Za vožnjo hitrih vlakov je treba posodobiti celotno progo od Ljubljane do Sežane. Direkcija za infrastrukturo zato načrtuje nadgradnjo na odsekih Borovnica – Logatec, Logatec – Postojna, Postojna –Divača in Divača – Sežana.
