petek, 27. april 2012

EuroCityCard je na Dopustu !

Obvestilo!

Novice EuroCityCard je na dopustu od 28.April.2012 do 3.Maj.2012 ne bo nič novice, spet novice vlake EuroCityCard je od 4.maj.2012  naprej in se vidimo !
lep pozdrav!
EuroCityCard
--------------------------
Notice!

News EuroCityCard is on leave from 28.Apr - 3.May.2012 nothing news, news again EuroCityCard trains from 4.May.2012 back and see you!
Greetings!
EuroCityCard

četrtek, 26. april 2012

Drugega tira (še nekaj let) ne bo

Slovenija bo 50 milijonov evropskih sredstev, ki naj bi jih prejeli za gradnjo drugega tira povezave Divača-Koper, preusmerila v energetiko, pompozno najavljene železniške proge pa ne bomo gradili še vsaj do leta 2014. Razlog: varčevanje in nepripravljeni projekti






Drugega tira   (še nekaj let) ne bo
Tit Košir
Na enega ključnih infrastrukturnih projektov, ki bi pospešil razvoj Luke Koper in Slovenskih železnic, bomo čakali še kar nekaj časa. Minister za infrastrukturo in promet Zvone Černač je na včerajšnji novinarski konferenci uradno potrdil, da država ne bo gradila drugega tira železnice od Divače do Kopra vsaj do začetka nove finančne perspektive za črpanje evropskih sredstev: "Nerazumno bi bilo, da odpremo gradbišče, ne da bi vedeli, kakšna bo finančna konstrukcija projekta...

torek, 24. april 2012

Gradnja drugega tira Koper-Divača v kratkem ne bo mogoča

Slovenija naj bi v okviru aktualne finančne perspektive ostala brez kohezijskega denarja za drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom. Začetek gradnje se tako vedno bolj odmika.
Več virov je za časnik Dnevnik potrdilo, da naša država do prihodnjega leta, ko se izteče aktualna finančna perspektiva, v Bruselj ne bo poslala vloge za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo drugega tira. To odločitev naj bi predstavniki slovenske vlade že v četrtek sporočili predstavnikom Evropske komisije, ki so obiskali našo državo.
Slovenija nima jamstev, da bo dobila denarPodročje železnic bo tako samo neposredno izgubilo 50 milijonov evrov sredstev, ki bi jih lahko ob morebitni zeleni luči Evropske komisije začeli črpati že prihodnje leto. Te naj bi namesto za drugi tir država zdaj raje skušala pridobiti za naložbe v energetiki. Še veliko dražji od 50 milijonov evrov bo račun, ki ga bo naša država morala "plačati" v prihodnjih letih. Ne le zaradi zamika investicije, ki bi v kriznih razmerah vsaj malo pomagala domačemu gradbeništvu.
Ker bo za sofinanciranje projekta, ki je v vseh razvojnih in strateških dokumentih določen kot prednostni, zaprosila šele v naslednji perspektivi (2014-2020), to prinaša več tveganj. Kot trdijo Dnevnikovi viri iz Bruslja, Slovenija namreč za zdaj nima nobenih jamstev, da bo Evropska komisija projektu tudi v naslednji perspektivi odobrila denar.
Ravno nasprotno, poleg tega, da je drugi tir v zahodnem delu Slovenije, ki bi lahko bil po nekaterih informacijah že leta 2014 deloma ali v celoti izvzet iz kohezijskega sofinanciranja, bo Slovenija v času, ko njene sosede na veliko vlagajo v železniško infrastrukturo, morda dokončno izgubila status države na petem evropskem koridorju.
Zmanjkuje nam manevrskega prostoraMedtem ko Avstrijci gradijo dva železniška predora (Semmering in Koralm), ki bosta v začetku prihodnjega desetletja Gradec prek pontebskega koridorja dokončno povezala z Italijo, kar bo močno povečalo zanimivost nekaterih njenih pristanišč, Sloveniji pri načrtovanju "žile odvodnice" iz Luke Koper zmanjkuje manevrskega prostora.
Čeprav naj bi Družba za razvoj infrastrukture (DRI) po napovedih gradbeno dovoljenje za drugi tir pridobila do konca leta, velja opozoriti, da mora projektu pri postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja v oceni čezmejnih vplivov zeleno luč prižgati tudi Italija. Torej država, ki ji je zastoj pri gradnji drugega tira najbolj v interesu.
Lahko drugi tir postane novi Teš?Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je, kot je poročal Radio Slovenija, na petkovem srečanju obalne podružnice Zbora za republiko dejal, da zgraditev pomembnega drugega tira železnice med Koprom in Divačo zaradi krčenja proračuna v kratkem ne bo mogoča.
Černač je sicer pred dnevi za Delo glede nove proge Koper-Divača oziroma t. i. drugega tira povedal, da je na tem področju težava financiranje. "Če bi začeli pripravljalna dela in porabili 100 milijonov evrov, nimamo pa zaključene finančne konstrukcije v celoti, bi se nam čez nekaj let lahko zgodil novi Teš 6," je poudaril.

nedelja, 22. april 2012

125 ranjenih v trčenju vlakov na Nizozemskem

Najmanj 125 ljudi je bilo poškodovanih, od tega 13 huje, v čelnem trčenju dveh vlakov v okolici Amsterdama. Število žrtev bi lahko še naraslo.
Nesreča se je zgodila blizu Sloterdijka, zahodno od nizozemske prestolnice. Nizozemske železnice in policija nesreče še niso komentirali, so pa na nizozemski javni televiziji NOS predvajali posnetke obtolčenih vlakov. Nobeden od vlakov ni iztiril.
Vzrok nesreče, v kateri sta okoli 18.30 ure trčila medmestni in loklalni vlak, še ni znan.
"Domnevamo, da je veliko ljudi vrglo po vlaku ob stene, stole ali druge potnike," je povedal predstavnik nizozemske policije in dodal, da imajo nekatere žrtve zlomljene kosti ter poškodbe vratu. Nekatere potnike so iz razbitin rešili s pomočjo žerjavov. Okoli 40 ljudi je utrpelo večje poškodbe, okoli 70 pa manjše.
Zaradi nesreče je moten železniški promet med Amsterdamom in Haagom ter letališčem Schiphol.


sobota, 21. april 2012

Prvi zasebni italijanski hitri vlak srečno prispel na cilj


Na svojo prvo pot je danes odrinil prvi zasebni italijanski hitri vlak. S tem je med ponudniki potniškega prometa na italijanskih železnicah nastopila konkurenca, od katere bodo imeli največ koristi potniki.

Temnordeč, 200 metrov dolg vlak z imenom Italo, ki se ponaša z uglajeno notranjo opremo in celo s kinovagonom, se je na svojo prvo vožnjo odpravil z glavne železniške postaje v Rimu, čez dobro uro pa je pot končal v Neaplju.

Vlak podjetja NTV ima tudi panoramska okna in usnjene sedeže, ponuja potovanja v treh razredih, doseže pa hitrost 360 kilometrov na uro.

V NTV-ju imajo 20-odstotni lastniški delež francoske državne železnice SNCF, podjetje pa vodi skupina italijanskih poslovnežev, med katerimi je tudi vodja Ferrarija Luca di Montezemolo. NTV upa, da si bo priboril del trga italijanskega železniškega potniškega prometa. Uvedli so že sistem določanja cen vozovnic, pri katerem lahko potniki privarčujejo denar z zgodnjo rezervacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

sreda, 18. april 2012

Galerija; San Diego Model Railroad Museum - Balboa Park San Diego
















Naš cilj danes je del turneje po Ameriki, San Diego Model Railroad muzej, in še posebej, ker zanke Tehachapi v 1:87.

torek, 17. april 2012

Semolič ob 92. obletnici stavke železničarjev položil cvetje v spomin ubitim

"Gre za dogodek, ki tragično zaznamuje prizadevanja delavcev za delavske pravice v tistem času. Solidarnost in boj za delavske pravice, čeprav v drugih časih in razmerah, pa sta aktualna tudi danes," trdi Semolič.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je položil cvetje ter prižgal sveče v spomin pred 92 leti ubitim dvanajstim moškim in deklici v železničarski stavki na Zaloški cesti v Ljubljani. Takratne vrednote so vredne pozornosti, ker se tudi danes marsikaj slabega vali na delavce in upokojence, je dejal za STA.

Kot je povedal Semolič, gre za dogodek, ki tragično zaznamuje prizadevanja delavcev za delavske pravice v tistem času. Solidarnost in boj za delavske pravice, čeprav v nekih drugih časih in razmerah, pa sta aktualna tudi danes, je poudaril Semolič. Slednji je položil cvetje in prižgal sveče skupaj s sekretarko Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetko Gliha.

Železničarji 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko
Namen spominskega dogodka je bil počastiti tragične dogodke, ki so se zgodili leta 1920. V takratni skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je namreč vlada z začasnim pravilnikom železničarjem odvzela osemurni delavnik, jim znižala plačo za več kot 40 odstotkov ter posegla v njihovo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Slovenski železničarji so zato 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko. Na Zaloški cesti se je 24. aprila pred 92 leti zbralo približno 3.000 delavcev in ljudi, na katere pa so streljali žandarji in pri tem ubili petletno deklico ter dvanajst moških, okoli 64 ljudi pa je bilo ranjenih.

ponedeljek, 16. april 2012

Tri variante železniške povezave

V radgonskem občinskem svetu o dogovarjanju za vzpostavitev železniške povezave z Avstrijo, občinskih cestah ter javnem redu in miru na območju občine




Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je občinskim svetnikom na zadnji seji predstavil potek dogovarjanj za ponovno vzpostavitev železniške povezave med Gornjo Radgono in sosednjim Bad Radkersburgom. Pobuda je bila podana na avstrijski strani, obravnavali pa so jo na bilateralni konferenci županov iz občin na slovenski in avstrijski strani meje. Sodelovalo je preko 20 županov in pobudo so vsi podprli, je dejal Kampuš...

petek, 13. april 2012

V trčenju vlaka in bagra v Nemčiji mrtvi trije ljudje


Vlak je trčil v bager, ki je popravljal progo, in iztiril

V bližini Offenbacha v nemški zvezni deželi Hessen se je minulo noč zgodila železniška nesreča, v kateri so umrli trije ljudje, 13 pa jih je poškodovanih.

Vlak je trčil v bager, ki je popravljal progo, in iztiril. Policija vzroke nesreče še preiskuje. Nesreča se je zgodila okoli 1. ure, na regionalnem vlaku pa je bilo tedaj 35 potnikov. Kot je zjutraj sporočila policija, je bil bager v času trčenja na progi, po kateri je pripeljal vlak.

V nesreči so umrli strojevodja vlaka in dva gradbena delavca, ki sta ponoči sodelovala v gradbenih delih na železniški progi. 13 ljudi je bilo poškodovanih, med njimi so jih šest s hujšimi poškodbami prepeljali v bližnjo bolnišnico.

četrtek, 12. april 2012

Z izgradnjo nove južne železnice Avstrija do 15.000 delovnih mest

Čas potovanja iz Dunaja v Gradec se bo z novo železnico skrajšal na eno uro in 50 minut
Z izgradnjo nove južne železnice Avstrija do 15.000 delovnih mest
Izgradnja nove južne železnice od Dunaja do Celovca, katere osrednja dela sta predora Koralm in Semmering, bo odprla 15.000 novih delovnih mest in k bruto domačemu proizvodu (BDP) prispevala 15,5 milijarde evrov, kažejo izračuni Avstrijskih železnic (ŌBB). Projekt naj bi zaključili do leta 2025.

V ŌBB pri izgradnji nove južne železnice vidijo velik potencial tako v tovornem kot tudi v potniškem prometu. Prevoz tovora po tirih naj bi se tako do leta 2055 povečal za od 7,5 do 10,8 milijona ton.

Ob tem se bo čas potovanja iz Dunaja v Gradec z novo železnico skrajšal na eno uro in 50 minut, medtem ko bo potnik med Dunajem in Celovcem potoval dve uri in 40 minut.

S tem se bo okrepil tudi potniški promet, so prepričani na ŌBB. Tako naj bi se število potnikov v avstrijski zvezni deželi Štajerska zvišalo s 5100 na 13.200 dnevno, v zvezni deželi Koroška pa naj bi vlaki dnevno prepeljali do 14.800 potnikov.

Izgradnja železnice naj bi stala okoli 8,5 milijarde evrov, pri čemer okoli 86 odstotkov stroškov odpade na odsek Koralm med Gradcem in Celovcem in predor Semmering med Dunajem in Gradcem.

ŌBB ob tem računa na 5,5 milijarde evrov dodane vrednosti v letih od začetka obratovanja železnice do leta 2055. K avstrijskemu BDP pa bo projekt prispeval 15,5 milijarde evrov.

sreda, 11. april 2012

GALERIJA; Biefeleld - Germany 8.4.2012
















Nova fotoreportaža slika vlaka v Biefeleld v Nemčiji (Deutsche Bahn AG ) , 8.april.2012

torek, 10. april 2012

Z Delom in Nedelom brezplačno na vlak ICS



Zbirajte nalepke in do 26. avgusta brezplačno potujte z vlakom ICS Slovenija med Mariborom in Ljubljano ali pa med Ljubljano in Koprom, trije vaši sopotniki pa bodo deležni 50-odstotnega popusta.

Ob vsakem nakupu časnika Delo ali Nedelo med 1. aprilom in 15. junijem, na prodajnih mestih 3DVA, prejmete nalepko vlakca, ki jo nalepite na zbirni kupon. Ko zberete deset nalepk, prinesite kupon na eno od prodajnih mest Slovenskih železnic. Prejeli boste brezplačno povratno vozovnico za 1. razred za vlak ICS, tri osebe pa bodo lahko z vami potovale s 50-odstotnim popustom.

Vozovnica velja za vožnjo med med Ljubljano in Mariborom, od 23. junija do 26. agusta pa tudi za progo od Ljubljane do Kopra.

Nalepke lahko zbirate od 1. aprila do 15. junija. Izpolnjene zbirne kupone pa lahko unovčite do 26. avgusta.

ponedeljek, 09. april 2012

»Italija naj zahteva čezmejno presojo proge Koper-Divača«


Naravovarstveno združenje Svetovski sklad za naravo-WWF pisalo italijanski in slovenski vladi, Občini Dolina in Deželi Furlaniji-Jul

Italija naj zahteva čezmejno okoljevarstveno presojo načrtovane nove dvotirne železnice Koper-Divača. To rimski vladi predlaga naravovarstveno združenje Svetovni sklad za naravo-WWF, ki je s tem v zvezi pisalo tudi slovenskemu okoljskemu ministrstvu, deželni vladi Furlanije-Julijske krajine in občini Dolina, ki je zainteresirana predvsem za usodo Doline Glinščice. Italija je svojčas zahtevala čezmejno okoljsko presojo razvojnega prostorskega plana koprskega pristanišča, Slovenija pa je enak čezmejni postopek zahtevala za tržaški plinski terminal. Skratka normalna praksa med sosednjima državama, podobne poteze pa posebno na Tržaškem dobijo politični naboj, ki ga nimajo ali ga ne bi smele imeti.


četrtek, 05. april 2012

110 let, odkar je prvi vlak zapeljal po Porečanki


Starejše generacije Istranov se še danes spominjajo, kako so jim starši z navdušenjem pripovedovali o časih, ko je čez Istro peljala Parencana. Danes na železniško progo ponekod še spominjajo ohranjene postojanke, namesto vlaka pa se po poti zdaj vozijo kolesarji.

Prav na prvoaprilski dan pred natanko 110 leti je iz Buj zapeljal prvi vlak v Trst. Ozkotirna železnica Parencana, po naše Porečanka, ki je 33 let povezovala pristaniško mesto s kraji iz istrskega zaledja, je ime seveda dobila po končni postaji. Še istega leta - decembra 1902 - so namreč traso podaljšali do Poreča.

123 kilometrov dolga železnica je imela za prebivalce iz tedaj od sveta precej odrezanega istrskega zaledja izjemen pomen, saj so vlaki poleg potnikov prevažali tudi olivno olje, zelenjavo, sadje, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

Od morja do 293 metrov dvignjenega Grožnjana
Tračnice je bilo treba zaradi razgibanega istrskega reliefa speljati čez devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov, pot pa je bila vodila čez številne gričke in vzpetine. Porečanka se je z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru povzpela na 293 metrov nadmorske višine. Tolikšna je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu, ob katerem kraj Stanica še vedno spominja na postajališče, ki je nekoč stalo tam.

Vožnja z vlakom iz Trsta v Poreč je trajala od šest do sedem ur, zadnjič pa je vlak to pot prevozil 31. avgusta 1935. Danes je pot predvsem priljubljena kolesarska točka in je za kolesarje v celoti prevozna. Za to sta zaslužna zlasti čezmejna projekta Parencana I in Parencana II, prve pobude za oživitev nekdanje železniške proge pa so stare deset let.

Pot spremljajo številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so sečoveljske soline, jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjanu ter verjetno ena najdragocenejših umetniških spomenikov v Istri – starokrščanska Evfrazijeva bazilika v Poreču. Zgodovino Parencane je mogoče spoznavati v treh muzejih - muzeju Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzeju Parencane v Izoli in Železniškem muzeju v Trstu.

Pot prijateljstva
Med letoma 2006 in 2008 so v okviru projekta Parencana I - Pot zdravja in prijateljstva uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II - Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem kolesarskih infotočk, informativne kioske in večjezične informativne table.

Pri Parenzani II so moči združili mesti Poreč in Buje ter občine Vižinada in Oprtalj ter tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, med katerimi je večina evropskih sredstev, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno osnovno kolesarsko infrastrukturo.


Foto; Martin K.

sreda, 04. april 2012

Do Graškega letališča z avtomobilom ali vlakom?

Katero prevozno sredstvo je najhitrejše in katero najbolj cenovno ugodno za premagovanje poti iz Maribora do letališča Gradec

VIDEO: Do Graškega letališča z avtomobilom ali vlakom?
Letališče Gradec postaja vse bolj priljubljeno, ne samo za prebivalce Štajerske, in ker se bliža sezona dopustov, smo preverili, kako najhitreje in najceneje priti iz Maribora do omenjenega letališča. Na pot smo se odpravili z vlakom in avtomobilom, pri čemer smo se s slednjim peljali po avtocesti, ki predpostavlja tudi nakup vinjete, ter regionalni cesti, ki je nekoliko počasnejša, vendar odpade prej omenjen strošek.

Pojavljajo se tudi organizirani prevozi, ki jih je mogoče najti prek marsikatere spletne streni, vendar so nekateri izjemno ugodni pogosto nezanesljivi in jih ne priporočamo, pa tudi nekoliko manj fleksibilni so od lastnega prevoza, saj si želi prevoznik zagotoviti tudi poln kombi potnikov v obratno smer, kar pogosto ni mogoče. Za takšen organiziran prevoz boste morali odšteti zelo različne zneske, od 5 do 60 evrov, odvisno od ponudnika in količine potnikov. Velja več kot se vas pelje, nižja je cena na posameznika, saj so stroški za gorivo in vinjeto bolj kot ne fiksni in se enostavno porazdelijo.

Enako pravilo pa velja tudi v našem primeru, kjer se vlak izkaže, morda ne časovno, saj so Avstrijske železnice decembra izbrisale nekaj direktnih povezav in je sedaj pogosto treba prestopati v Šentilju ali Lipnici, vsekakor pa je ta način prevoza bolj okolju prijazen. Kakor hitro pa je govora o dveh potnikih, je računica pokazala, da je prevoz z avtomobilom lahko cenejši. Če le ne bi bilo tukaj še parkirnine...

torek, 03. april 2012

Prenehanje voženj maloobmejnih vlakov med postajama Hodoš in Zalaegerszeg



Zaradi enostranske odločitve Madžarskih železnic, bodo 15. aprila 2012, prenehali voziti naslednji maloobmejni vlaki:

  • 9551 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9552 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9554 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9555 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9556 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9557 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9560 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9561 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9565 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9566 Zalaegerszeg – Hodoš