Da so volitve, in to kar trojne, tik pred vrati, priča tudi investicijski ciklus, ki ga namerava v bližnji prihodnosti v Mariboru samostojno ali v sodelovanju z mestno občino Maribor zagnati vlada. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan Andrej Fištravec sta nanizala kar sedem velikih projektov in še dva manjša za povrhu, njihova skupna vrednost pa krepko presega sto milijonov evrov.
Osrednja novost je načrtovana prenova glavnega železniškega kolodvora in železniške postaje Tezno, za kar bo država namenila kar 35 milijonov evrov. Razpis za izvajalca naj bi izšel še pred koncem letošnjega leta. "Glavni cilj prenove je prestavitev tovornega prometa iz centra mesta na Tezno, s čimer bomo mestno središče razbremenili hrupa," je povedal minister Gašperšič.
Projekti odvisni od usode zakona o drugem tiru
Prenova kolodvora je sicer le eden od segmentov posodobitve železniške proge Pesnica-Šentilj. Za to bo direkcija za infrastrukturo namenila še dodatnih 40 milijonov evrov, pri čemer je razpis za izbiro izvajalca že v zaključni fazi. V pripravi pa je tudi bolj daljnosežen projekt izgradnje drugega tira od Maribora do Šentilja. Pripravlja se državni prostorski načrt (DPN), predvideno je, da ga bo vlada sprejela pomladi 2018. "Načrti za realizacijo gradnje drugega tira so odvisni tudi od Republike Avstrije. Dinamiko gradnje bomo prilagodili tudi njihovim razvojnim načrtom in potrebam po kapaciteti proge," je povedal Gašperšič. In predreferendumsko dodal:"Vsi ti projekti bodo mogoči zato, ker je vlada za izvedbo drugega tira od Divače do Kopra predvidela finančno konstrukcijo, ki ne bo znatno obremenjevala proračuna. Če bi zakon o drugem tiru padel, bi bil proračun bistveno bolj obremenjen s projektom drugega tira, s tem pa bi bila ogrožena tudi izvedba drugih projektov."
Kolodvor nazadnje obnovljen leta 2008
Kolodvor v Mariboru ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji, med letoma 1844 in 1846 je bil namreč zgrajen kot prva železniška postaja na Slovenskem. Med bombardiranji v drugi svetovni vojni je bil celoten takratni stavbni kompleks popolnoma porušen, zato so ga med letoma 1951 in 1955 nadomestili z monumentalno novogradnjo po zasnovi mariborskega arhitekta Milana Černigoja. Arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma, pri čemer postajo označuje visok urni stolp.
Nazadnje je bil kolodvor, potem ko je več let po osamosvojitvi neslavno propadal in bil mestu s krušečim se in puščajočim stropom, neurejenimi sanitarijami in klavrno osrednjo avlo v pravo sramoto, obnovljen med letoma 2006 in 2008. V prvi fazi so prenovili streho postaje in peronov, sanirali tlak prvega perona, očistili in sanirali kanalizacijo ter obnovili električno inštalacijo, v drugi pa zamenjali dotrajana okna, uredili fasado in obnovili nadstrešek na cestni strani.
Kolodvor v Mariboru ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji, med letoma 1844 in 1846 je bil namreč zgrajen kot prva železniška postaja na Slovenskem. Med bombardiranji v drugi svetovni vojni je bil celoten takratni stavbni kompleks popolnoma porušen, zato so ga med letoma 1951 in 1955 nadomestili z monumentalno novogradnjo po zasnovi mariborskega arhitekta Milana Černigoja. Arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma, pri čemer postajo označuje visok urni stolp.
Nazadnje je bil kolodvor, potem ko je več let po osamosvojitvi neslavno propadal in bil mestu s krušečim se in puščajočim stropom, neurejenimi sanitarijami in klavrno osrednjo avlo v pravo sramoto, obnovljen med letoma 2006 in 2008. V prvi fazi so prenovili streho postaje in peronov, sanirali tlak prvega perona, očistili in sanirali kanalizacijo ter obnovili električno inštalacijo, v drugi pa zamenjali dotrajana okna, uredili fasado in obnovili nadstrešek na cestni strani.
Nadaljuje se projekt južne obvoznice
Do konca leta naj bi občina zagotovila tudi projekte in gradbeno dovoljenje za gradnjo podvoza pod železniško progo v Ljubljanski ulici, direkcija za infrastrukturo pa bo v tem času izvedla javno naročilo za izbiro izvajalca. Gradnja osem milijonov evrov vrednega podvoza naj bi se tako začela prihodnje leto, 60 odstotkov denarja bo prispevala občina, 40 odstotkov pa direkcija. Predviden čas gradnje je 18 mesecev, podvoz bi bil tako lahko zgrajen najkasneje do konca leta 2019.
gradnja podvoza v Ljubljanski ulici (vrednost 8 milijonov evrov)
modernizacija železniške proge Pesnica-Šentilj (vrednost 40 milijonov evrov)
prenova glavnega kolodvora in železniške postaje Tezno (vrednost 35 milijonov evrov)
izgradnja limbuške obvoznice (vrednost 17 milijonov evrov)
izgradnja južne obvoznice in priključitev na avtocestni križ (vrednost 25 milijonov evrov)
drugi tir od Maribora do Šentilja (pripravlja se državni prostorski načrt)
podaljšanje steze na letališču Maribor (treba je sprejeti DPN)
modernizacija železniške proge Pesnica-Šentilj (vrednost 40 milijonov evrov)
prenova glavnega kolodvora in železniške postaje Tezno (vrednost 35 milijonov evrov)
izgradnja limbuške obvoznice (vrednost 17 milijonov evrov)
izgradnja južne obvoznice in priključitev na avtocestni križ (vrednost 25 milijonov evrov)
drugi tir od Maribora do Šentilja (pripravlja se državni prostorski načrt)
podaljšanje steze na letališču Maribor (treba je sprejeti DPN)
