Z vzpostavitvijo prve neposredne železniške povezave z Veliko Britanijo je Kitajska naredila še korak naprej pri gradnji nove Svilne poti, ki obuja starodavno trgovsko mrežo poti med Azijo in Evropo.
Konec aprila se je na Kitajsko vrnil prvi tovorni vlak iz Velike Britanije, ki je v trgovsko središče Jivu južno od Šanghaja na vzhodu azijske velesile med drugim pripeljal gazirane pijače, hrano za dojenčke, farmacevtske izdelke, prehranske dodatke in viski. Vlak se je na prvo pot proti Otoku opravil januarja, ko je pritovoril 24 zabojnikov oblačil in drugih izdelkov široke porabe za skoraj pet milijonov evrov.
S tem je bila vzpostavljena železniška povezava med državama, s katero Britanci po odločitvi za odhod iz Evropske unije upajo, da bodo okrepili trgovske in poslovne stike z azijsko velesilo, ki v skladu z velikopoteznim načrtom "en pas - ena pot" gradi kopensko in pomorsko mrežo med Azijo in Evropo.
Za 12.451 kilometrov dolgo pot vlak porabi okoli tri tedne, kar je polovico manj časa, kot je potreben za ladijski prevoz. Pot poteka pod Rokavskim prelivom, prek Francije, Belgije, Nemčije, Poljske, Belorusije, Rusije in Kazahstana ter se konča v kitajski pokrajini Džeijang.
Zaradi večjega razmika med tiri, kot je v Evropi in na Kitajskem uporabljena standardna tirna širina, zabojnike za prevoz po ozemlju Rusije in nekdanjih sovjetskih republik pretovorijo na druge vagone in lokomotivo. Menjavo opravijo na poljsko-beloruski meji in kazahstansko-kitajski meji.
Hitreje od ladje in ceneje od letala
Če je prvi vlak za pot do Londona potreboval 18 dni, pa je ob vrnitvi prevoz trajal dva dni dlje, a še vedno 30 dni manj kot pri ladijskem prevozu, ki je sicer v prednosti pri deležu v svetovni trgovini zaradi tehničnih in birokratskih ovir, s katerimi se spopada železniški promet med celinami.
Če je prvi vlak za pot do Londona potreboval 18 dni, pa je ob vrnitvi prevoz trajal dva dni dlje, a še vedno 30 dni manj kot pri ladijskem prevozu, ki je sicer v prednosti pri deležu v svetovni trgovini zaradi tehničnih in birokratskih ovir, s katerimi se spopada železniški promet med celinami.
Čeprav je prevoz zabojnikov z vlakom za okoli četrtino dražji od ladijskega prevoza, pa je še vedno za polovico cenejši kot pri letalskem prevozu. Ker kopenski prevoz še vedno predstavlja le delček pomorskega tovornega prometa, ima še veliko priložnosti za rast in razvoj, predvsem z železnicami kot gonilno silo.
"London Gateway se je priključil Svilni poti," je dejal Sultan Ahmed Bin Sulajem, prvi mož dubajskega upravljavca terminalov za pretovor zabojnikov DP World, ki upravlja najsodobnejše britansko pristanišče. "Železnice povezujejo države, kulture in ljudi," je še dodal.
Predsednik kitajske investicijske družbe Yiwu Timex Industrial Investment Šubin Feng je napovedal, da je to začetek redne povezave med Kitajsko in Veliko Britanijo, v katero imajo veliko zaupanje pri operiranju z velikimi količinami blaga na velike razdalje.
London je tako postal 15. mesto v Evropi, ki je povezana z 20 kitajskimi mesti. Povezava med Londonom in Jivujem se je tako pridružila povezavi tega mesta z Madridom, Hamburgom in Žengžouom, Duisburga in Čongšinga, Rotterdama in Lianjunganga, Varšave in Sudžova ter Lodža s Čengdujem.
Vlak je vlekla lokomotiva z vzdevkom Vzhodni veter, ki se navezuje na besede ustanovitelja Ljudske republike Kitajske Mao Cetunga, da bo "vzhodni veter premagal veter z zahoda". Pobuda ima osnovo še veliko dlje v preteklosti, saj izhaja iz več kot dva tisoč let stare mreže trgovskih poti med Azijo in Evropo, ki so sestavljale Svilno pot, po kateri so z vzhoda na staro celino prihajali začimbe, dragi kamni, dišave in seveda svila.
Kitajska pobuda za oživitev trgovskih povezav po vzoru starodavne poti je dobila zagon leta 2013 s prihodom predsednika Ši Džinpinga, ki si je zadal razširiti kitajske trge in okrepiti poslovanje s svetom.
Že leto dni pozneje je bila vzpostavljena železniška povezava med Jivujem in Madridom, najdaljša na svetu, ki je špansko prestolnico povezala z največjim trgovskim središčem za izdelke hitre porabe, kjer po navedbah China Dailyja med drugim izdelajo več kot polovico božičnih okraskov na svetu. Kitajski trg vlak oskrbuje s šunko, sirom in vinom iz Španije ter pivom iz Nemčije.
