Vse kaže, da bosta Gornja Radgona in njena avstrijska soseda Radgona še tesneje povezani. Štajerski deželni zbor je namreč v torek podprl načrte za ponovno vzpostavitev čezmejne železniške povezave med Radgono in Gornjo Radgono, projekt kot pogojno ekonomsko upravičen pa podpira tudi Slovenija. Ta predvideva gradnjo 2,8 kilometra proge in železniškega mostu čez Muro.
Izvedbo projekta ocenjujejo na okoli 20 milijonov evrov brez elektrifikacije, sodeč po študiji o izvedljivosti nove železniške povezave. Na avstrijskem Štajerskem potrebujejo še podporo avstrijskih zveznih oblasti, pričakujejo pa tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi.
Ne le povezava mest, ampak ...
Železniški most čez Muro sta mesti že poznali, a je bil leta 1945 razstreljen s strani nacistov, ki so se umikali pred Rdečo armado. O ponovni povezavi obeh mest se sicer govori že več kot 20 let, a doslej do večjih premikov ni prišlo. Proga pa ne bo le povezala z Muro ločeni mesti, regijo in lokalne skupnosti, pač pa tudi zagotovila železniško povezavo med širšo okolico mesta Gradec in pomursko regijo, omogočila železniško povezavo v koridorju Špilje-Ljutomer ter med čezevropskimi železniškimi povezavami Gradec-Maribor in Trst-Ljubljana-Budimpešta.
Leta 2030 bi se lahko med Špiljem in Radgono vozilo do 2500 potnikov, med Radgono in Ljutomerom okoli 1000. Vozili bi lahlo tudi do trije tovorni vlaki, še ugotavlja študija, koristi pa naj bi presegale stroške vzdrževanja in obratovanja. Do konca leta 2018 je sicer zagotovljeno obratovanje proge med Špiljem in Radgono, za čas po tem pa iščejo nove rešitve, pri čemer naj bi imela povezava z Gornjo Radgono oziroma Slovenijo, in to najprej za potniški promet, dobre možnosti.
Župani na obeh bregovih Mure navdušeni
"To je odlična novica, projekt podpiramo," je odločitev štajerskega deželnega zbora za STA komentiral župan Gornje Radgone Stanislav Rojko in dodal, da se zanj zavzemajo župani z obeh strani meje in da je bila občina celo "servis" pri izdelavi študije o upravičenosti gradnje, saj je zanjo založila polovico denarja, drugo polovico pa avstrijski kolegi, potem pa jim je država vložek vrnila.
"Študija potrjuje upravičenost projekta, zanimanje je pri gospodarstvu, gotovo pa bi se z vlakom vozili tudi mnogi dnevni migranti. Po načrtih bi tovorni terminal preselili na industrijsko cono na Meleh, potniškega pa bi združili z avtobusno postajo v središču mesta. Morebitne okoljske težave zaradi železnice pa moramo rešiti tako, da kakovost življenja ob progi ne bi padla," še pojasnjuje Rojko.
Možnost nastanka novih podjetij ob progi
Pobudo pa podpirajo tudi na Pomurski gospodarski zbornici. "Podpiramo vsako povezavo, ki koristi razvoju dejavnosti in regije, železniška proga med Radgonama in naprej v Avstrijo bi prinesla priložnost gospodarstvu, turizmu in dnevnim migrantom, prav tako pa povezavo z nam bližnjim izobraževalnim središčem Gradec," je za STA ocenil direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. Potencial vidi predvsem za tovorni promet izvozno usmerjenih podjetij ob tej progi, kot so Arcont, Reflex, Elrad international, Radenska ter družb, kot sta Pomurski sejem in Zdravilišče Radenci. Vidi pa tudi možnost za nastanek novih podjetij ob progi.
