BOROVNIŠKI VIADUKT (IV.)
I. svetovna vojna in njene posledice
Prva svetovna vojna je tudi v Borovnici pustila svoje posledice. Precej mož in fantov je odšlo na fronto, marsikdo se iz nje ni vrnil. Leta 1927 so jim postavili spomenik.
Po vojni je z nastankom novih držav na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije – med drugimi tudi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Kraljevina Jugoslavija) in razširitvijo Italije, ki je na slovenskih tleh pridobila Trst, celotno Primorsko in del Notranjske – proga od Ljubljane do Trsta izgubila svoj strateški pomen. Promet na progi je zelo upadel. Kljub temu je bilo potrebno neprestano popravljati oboke viadukta, posebej tiste na sredini.
Denarja za večja popravila ni bilo dovolj, še posebej ga je primanjkovalo med gospodarsko krizo v tridesetih letih. Zato je leta 1938 železniška uprava naročila študije za rešitev viadukta. Delo je vodil inženir Maks Klodič, ki je z ekipo strokovnjakov predlagal več rešitev: gradnjo novega viadukta ob obstoječem, gradnjo nasipa na mestu viadukta, sanacijo viadukta v več inačicah ter opustitev viadukta in gradnjo obvozne proge v dveh variantah. Uprava se je nagibala h gradnji obvozne proge, vendar je vse načrte prekinila druga svetovna vojna.
