četrtek, 03. avgust 2017

[SLO - SŽ ] Kdo vse bi vozil tovor po slovenskih tirih?

Za pridobitev 49-odstotnega deleža v tovornem prometu Slovenskih železnic se zanima pet ponudnikov. Tik pred dvanajsto so ponudbo oddali Francozi, ne pa tudi Avstrijci. Kaj jih je od tega odvrnilo?
Poljske državne železnice (PKP), češki Energetski in industrijski holding (EPH), Ruske železnice (RŽD), nemška logistična družba Hamburger Hafen und Logistik in francoske železnice (SNCF).
To je pet družb, ki so po naših informacijah pred dnevi oddale nezavezujoče ponudbe za pridobitev 49-odstotnega lastniškega deleža v SŽ-Tovornem prometu. Nekatere od teh so že pred dnevi začele skrbni pregled, predvidoma jeseni pa naj bi oddale še zavezujoče ponudbe.


Rok dvakrat podaljšali

Gre za prvo etapo izbire strateškega partnerja družbe, ki je po kriteriju prihodkov najpomembnejša v poslovnem sistemu Slovenskih železnic (SŽ).
V zadnjih mesecih so na železnicah rok za zbiranje ponudb dvakrat podaljšali, nazadnje junija. Špekulacije, da so to storili, ker so želeli dati čas dodatnim ponudnikom, so se izkazale za resnične. Že konec spomladi so se najprej za lastniški vstop v SŽ-Tovorni promet začeli zanimati Rusi. Tik pred dvanajsto pa so ponudbo oddali še Francozi.

Uradno: Avstrijcev ne bo

Hkrati je postalo dokončno jasno, da povezovanje s SŽ ne zanima več avstrijskih železnic (ÖBB). Spomnimo, še v začetku lanskega leta so SŽ z Avstrijci podpisale pismo o nameri, ki je predvidelo tudi lastniško sodelovanje. To je generalni direktor SŽ Dušan Mes storil le nekaj mesecev pred odločanjem nadzornega sveta o novem mandatu, ki ga je pozneje tudi dobil.
Kritike, da je šlo le za predvolilni manever prvega moža SŽ, so se okrepile po tem, ko so se Avstrijci začeli ohlajati do zamisli o povezovanju. Tako naj bi se odločili zaradi naslednjih razlogov.

-  V ÖBB so bili pripravljeni v lastništvo SŽ-Tovorni promet vstopiti le, če bi SŽ vstopile v lastništvo njihovega madžarskega podjetja. Šlo naj bi torej za menjavo deležev, ne za denarno transakcijo. To pa naj bi bilo nesprejemljivo tudi za Slovenski državni holding (SDH), saj je namen delne privatizacije tovornega prometa pridobiti sveža sredstva za posodobitev opreme in širitev poslovanja na tuje trge.

-  Oklevali naj bi tudi zaradi omejitev evropske konkurenčne zakonodaje.Avstrijske železnice so namreč že zdaj po obsegu prevoženega tovora pomemben igralec v vseh lukah severnega Jadrana. Čeprav storitve v železniškem tovornem prometu po slovenskih tirih opravljajo še trije konkurenčni prevozniki, ki s sodobno tehnologijo in stroškovno učinkovitostjo čedalje bolj krepijo svoj položaj, SŽ-Tovorni promet v Sloveniji še vedno obvladuje 89 odstotkov trga. 

ÖBB: Poudarek obstoječim odnosom s SŽ

Nekaj mesecev po podpisu pisma o nameri s SŽ se je v ÖBB zamenjala uprava. Dotedanji dolgoletni direktor družbe Christian Kern, ki je bil zelo naklonjen povezovanju, je namreč postal kancler.
Na vprašanje, zakaj jih strateško partnerstvo z SŽ ne zanima več, so nam iz ÖBB odgovorili s splošnim pojasnilom. "S SŽ redno sodelujemo pri krepitvi tovornega prometa med obema država in v vsej regiji jugovzhodne Evrope. Maja smo v Münchnu podpisali sporazum o prevozu surovih materialov iz Luke Koper in vanjo. Morebitna prerazporeditev logističnih in blagovnih tokov v jugovzhodni Evropi je velika priložnost v prihodnjih letih in desetletjih, zato dajemo velik poudarek obstoječim poslovnim odnosom s SŽ pri projektih v prihodnostih," so sporočili iz ÖBB.
Na SŽ postopka iskanja strateškega partnerja v tovorni promet ne komentirajo. Zadnjo besedo pri izbiri ponudnika, ki bo v SŽ-Tovorni promet vstopil z vplačilom dodatnega kapitala, bo imel SDH.


Bi bile ponudbe boljše, če bi prodajali 50 odstotkov ali več?

Že v prihodnjih tednih bo dokončno postalo jasno, ali in v kolikšni meri bi lahko vlagatelje od nakupa odvrnilo tudi dejstvo, da si z denarnim vložkom ne bodo mogli zagotoviti glavne besede v družbi. Med ponudniki namreč ni finančnih vlagateljev, ampak le morebitni strateški partnerji iz železničarske in logistične panoge.
Vzrok, da bodo lahko prišli le do 49-odstotnega deleža, je v ozadju sprejemanja klasifikacije državnih naložb. Zaradi uspešnega lobiranja vplivnih železničarskih sindikatov je bila družba namreč SŽ-Tovorni promet skupaj s preostalimi družbami iz poslovnega sistema SŽ uvrščena med strateške naložbe države, v katerih njen delež ne sme upasti pod 50 odstotkov.

Izkušnje sosedov niso dobre

To ne preseneča ob dejstvu, da gre za edino družbo SŽ, ki ustvarja dobiček na trgu, prispeva pa največji delež prihodkov in denarnega toka. V zadnjih štirih letih je podjetje zaradi obujene gospodarske rasti v Evropi, ki je povečala tudi obseg poslov v pristaniščih, doseglo 19-odstotno rast obsega prevozov in 29-odstotno rast opravljenega dela.
V lanskem letu so ustvarili 197 milijonov evrov poslovnih prihodkov, od tega 153 milijonov evrov na tujem trgu. Več o tem v okvirju spodaj.
Opozoriti je treba še, da so na območju nekdanje Jugoslavije v zadnjih letih propadli domala vsi poizkusi privatizacije družb s področja tovornega prometa. Zadnji tak primer sta bila hrvaška železniška družba HŽ Cargo, za katero se je leta 2014 zanimala romunska družba Grampet, in neuresničena napoved o delni privatizacij železnic v lasti srbske entitete v Bosni in Hercegovini.

Ko krize ni, je tovora vedno več

V SŽ-Tovorni promet so lani prepeljali za 19.239 milijonov ton blaga, leto pred tem pa 18.595 milijonov ton. Kot napovedujejo na železnicah, bodo po projekcijah leta 2020 prepeljali 23 milijonov ton tovora, kar pomeni 20 odstotkov več kot v lanskem letu. Napovedujejo tudi, da bodo opravili za 35 odstotkov več tako imenovanih neto tonskih kilometrov.

Medtem ko so prihodki tovornega prometa v primerjavi z letom pred tem malenkostno zrasli, so v Skupini SŽ upadli za 14 odstotkov in znašali 502 milijonov evrov. Skupina je lani ustvarila 25 milijonov evrov dobička, njen finančni dolg pa je na zadnji dan leta 2016 znašal skoraj 139 milijonov evrov. V SDH poslovnih rezultatov Slovenskih železnic niso želeli komentirati.