Nazadnje je po progi skozi Bohinj zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje so dodali razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko.
Vozi me vlak v daljave ... Svojčas je bil v Sloveniji sila priljubljen muzejski vlak, ki ga je po naši domovini gnala gospa v zrelih letih, parna lokomotiva. Slovenija je bila in ostala ena redkih držav, ki lahko po poteh železnice ponudi vožnjo s parno lokomotivo, kot je to potekalo nekoč, pred približno 100 leti. Zato ne preseneča, da so v 80. letih minulega stoletja, začetek sega v leto 1986, uvedli muzejski vlak: z manjšo parno lokomotivo in petimi starinskimi dvoosniki.
Vrhunec v Celju, konec 2019.
Z leti je število aktivnih muzejskih vozil raslo: leta 1996, ko so v Celju praznovali 150 let železnic na Slovenskem, so imeli aktivnih pet parnih lokomotiv in 20 vagonov v treh muzejskih vlakih. V nadaljevanju sta ostali aktivni dve parni lokomotivi in 12 vagonov, ki so glede na velikost (dvoosniki oziroma štiriosniki) razporejeni v mali in veliki muzejski vlak. Mali muzejski vlak je vlekla srednje velika lokomotiva SŽ 25-026, ki je staroavstrijskega izvora, veliki muzejski vlak pa naša največja, v Nemčiji izdelana lokomotiva SŽ 33-037.
Bohinjska proga in muzejski vlak skupaj predstavljata eno najlepših in najbolj zgodovinsko obarvanih železniških izkušenj v Sloveniji. Muzejski vlak je več let praviloma vozil ob vikendih, praznikih in v času turistične sezone, bil pa je tudi tesno povezan z lokalno skupnostjo. Nazadnje je po progi mimo Bohinja zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje pa so dodali tudi razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko. Vsi, ki so bili tesno povezani z muzejskim vlakom, še posebno pa osebje, ki je svoj čas na njem delovalo ali pa jim je bil enostavno pri srcu, so verjeli, da bodo nekoč še vozil po Sloveniji. Očitno prihaja trenutek, ko se bo to zgodilo.
Od 1906.
Bohinjska železniška proga, zgrajena med letoma 1900 in 1906 kot del velikega avstro-ogrskega infrastrukturnega projekta, povezuje Jesenice z Novo Gorico. Bila je del pomembne železniške povezave od Prage do Trsta in je služila gospodarskim in vojaškim interesom imperija. Poteka skozi izjemno slikovito pokrajino – od Blejskega kota skozi Bohinj prek Julijskih Alp skozi 6,3 kilometra dolg Bohinjski predor, mimo Baške grape, doline Soče do Solkana in Gorice. Posebnost trase je Solkanski most z najdaljšim kamnitim lokom na svetu ter tehnično dovršeni viadukti, predori in galerije, ki skupaj sestavljajo arhitekturno mojstrovino.
Ideja o vzpostavitvi voženj muzejskega vlaka, ki je bil med potniki vedno zelo dobro sprejet, ni nikoli zamrla. Ponovna uvedba je eden pomembnejših ciljev, ki si ga je zadalo novo vodstvo družbe SŽ-Potniški promet z direktorjem Miho Butaro, ki je februarja letos prevzel vodenje Potniškega prometa na Slovenskih železnicah, so na Slovenskih železnicah (SŽ) potrdili naše neuradne informacije o tem, da so stekli postopki, da bi parna lokomotiva že letos zasopihala po slovenskih tirih. »Zaradi kompleksnosti postopkov točnega datuma začetka voženj žal še ne moremo napovedati, a si močno prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že letos decembra,« naše informacije potrdijo SŽ.
Lokomotiva SŽ 25 026 je simbol parne železniške tradicije v Sloveniji, aktivna kot del muzejske garniture med letoma 1986 in 2019. Trasi Bohinjske proge je dala zgodovinski pečat, danes pa je del železniškega muzeja. Lokomotiva je bila izdelana leta 1920 v tovarni Floridsdorf (Avstrija), nosila je oznake BBÖ 270.164 in FS 728.028, preden je kot SŽ 25 026 pristala v Sloveniji. Serija 25 vključuje dvotežne parne stroje z osno konfiguracijo 1΄D h2, ki so bile razširjene po evropskih železnicah v obdobju 1917–1930. Lokomotiva ima delovno težo okoli 61 ton, osna obremenitev znaša približno 14 ton, premer pogonskih koles 1258 mm, največja hitrost pa do 60 km/h.
Strojevodja in kurjač
V teh dneh dela ne manjka, treba je vzpostaviti kompozicijo. »Trenutno smo v fazi intenzivne priprave na ponovno vzpostavitev delovanja – tako z vidika tehnične izvedljivosti kot tudi zagotavljanja usposobljenih strojevodij za parno vleko, ki je danes redkost in zahteva specifična znanj,« dodajo.
Močno si prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že decembra letos.
Muzejski vlak bo vozila muzejska lokomotiva serije 25-026. Trenutno je v železniškem muzeju v Ljubljani na Parmovi ulici, nekaj muzejskih vagonov je garažiranih v delavnicah na Ptuju, nekaj v muzeju v Ljubljani. Vsak muzejski vagon ima določeno največjo kapaciteto, ki se giblje okoli 80 potnikov, odvisno od vrste vagona. Za vožnjo muzejskega vlaka sta potrebni dve osebi, in sicer strojevodja in kurjač.
»Z namenom umestitve parnega vlaka v kar najbolj navdihujoče okolje bomo vožnje zgodovinskega vlaka predvidoma umestili na Bohinjsko progo, saj gre za eno najlepših železniških prog na svetu – slikovita pokrajina med Jesenicami in Novo Gorico s številnimi predori in viadukti ter znamenitim Bohinjskim predorom velja za izjemen tehnični in naravni biser, ki ponuja edinstveno doživetje vožnje z vlakom. Z oživitvijo voženj muzejskega parnega vlaka želimo okrepiti trajnostni turizem in obenem ohranjati pomemben del železniške dediščine. Ob tem proučujemo tudi možnosti za posodobitev ali razširitev programa, ki bi bil še bolj privlačen za različne ciljne skupine, od družin do železniških navdušencev in turističnih skupin. Verjamemo, da bodo ob ponovni vzpostavitvi vožnje zelo dobro obiskane med domači in tujimi obiskovalci, saj zanimanje in povpraševanje po njih vsako leto narašča. To potrjuje, da obstaja močno povpraševanje po tovrstnih avtentičnih in nostalgičnih doživetjih, ki združujejo kulturno dediščino z izjemno pokrajinsko podobo,« je tudi po tej misli SŽ jasno, da se zavedajo, kakega aduta imajo v rokavu.
Ponovno delovanje muzejskega vlaka bo nedvomno predstavljalo pomembno in neprecenljivo vrednost z vidika doživetja muzejske ponudbe SŽ in hkrati ohranjanje znanja upravljanja parnih lokomotiv. Obenem bo okrepilo položaj Slovenije med državami, kjer še vedno skrbijo za redne vožnje muzejskih vlakov s parnimi lokomotivami.
Železniški muzej v Ljubljani
Čeprav parnikov od 2019. ni več na naših progah, v Železniškem muzeju Slovenskih železnic hranijo košček naše bogate zgodovine. Železniški muzej sestavljata dva objekta. V prvem, v rotundi oz. nekdanji kurilnici Ljubljana Šiška, so stare lokomotive. Najstarejša je iz leta 1861 in je bila tisti čas najboljša tovorna lokomotiva južne železnice. V sosednjem objektu so predstavljene druge železniške vsebine. Obiskovalci spoznajo prometni urad iz obdobja Avstro-Ogrske, razvoj železniškega omrežja, telekomunikacijske naprave, uniforme in signalnovarnostne naprave. Tu je tudi manjša likovna galerija, kjer so na ogled slike na temo železnic akademskega slikarja Staneta Kumarja. Muzej je dobro obiskan, izstopajo navdušenci nad železnico iz sosednjih držav, v zadnjem času je povečan obisk turistov iz Francije. Zelo dobro so obiskane tudi muzejske tematsko obarvane prireditve, namenjene družinam. Na njih se lahko otroci zapeljejo po petsto metrov dolgi progi z vlakom vrtne železnice.
