ponedeljek, 20. junij 2022

Rail Baltica: teritorialno načrtovanje infrastrukture železniškega vozlišča Panevėžys in regionalnih postaj se bo kmalu začelo

 LTG Infra, podjetje, ki je odgovorno za izvedbo projekta Rail Baltica v Litvi, je podpisalo pogodbi z zmagovalcem dveh razpisov. Ena je za načrtovanje infrastrukture železniškega vozlišča Panevėžys, druga pa za pripravo dokumentov, potrebnih za načrtovanje regionalnih postaj in inženirskih sistemov na odseku Rail Baltica od Kaunasa do litovsko-latvijske meje. Oba razpisa, objavljena decembra lani, sta prejeli Kelprojektas in Kelvista.



»Ko bo izdelan poseben načrt za železniško vozlišče Panevėžys, bo postalo jasno, kje bo zgrajena nova mednarodna potniška postaja Panevėžys. Medtem bo poseben načrt regionalnih postaj določil potrebo po regionalnih povezavah in točnih lokacijah. Načrtuje se, da bo na odseku od Kaunasa do litovsko-latvijske meje vsaj pet regionalnih postaj. Povezava glavne železniške proge Rail Baltica z regijami bo zagotovo zagotovila dodano vrednost manjšim mestom,« pravi direktor koordinacije Rail Baltica pri LTG Infra Arenijus Jackus


V okviru enega razpisa se bodo naročile storitve načrta razvoja inženirske infrastrukture in presoje vplivov na okolje (EIA) za prometne komunikacije železniške infrastrukture železniškega vozlišča Panevėžys Rail Baltica. Rok za izvedbo storitve je 24 mesecev, cena brez DDV pa znaša 950 tisoč evrov.


Po drugem razpisu ima ponudnik storitev dve leti za pripravo načrta razvoja inženirske infrastrukture in inženirskih sistemov prometnih komunikacij regionalnih postaj železniške proge Rail Baltica med Kaunasom in litovsko-latvijsko mejo. Vrednost tega razpisa je skoraj 740 tisoč evrov brez DDV.


Uspešni ponudnik bo moral v okviru svojih pogodbenih obveznosti oceniti trenutno stanje, zagotoviti splošne in konkretne rešitve, pripraviti alternative za razvoj Rail Baltica, opredeliti specifična zemljišča, ki jih je odvzela za javne potrebe, ter oceniti vpliv na okolje. načrtovano infrastrukturo.


Rail Baltica je infrastrukturni projekt zelenega železniškega prometa, katerega cilj je vključiti baltske države v evropsko železniško omrežje. 870 km hitre dvotirne elektrificirane železnice s hitrimi vlaki 249 km/h naj bi prečkalo Litvo, Latvijo in Estonijo. Širina nove železniške proge bo 1435 mm, njena trasa bo vključevala Talin-Pärnu-Riga-Panevėžys-Kaunas-litovsko-poljsko mejo in povezavo Kaunas-Vilna.