Ljubljana − Državnozborski odbor za infrastrukturo je ob sprejetju enega dopolnila prižgal zeleno luč predlogu sprememb zakona o družbi Slovenske železnice (SŽ), ki bo omogočil vstop strateškega partnerja v SŽ - Tovorni promet. SŽ namreč za širitev na tuje trge, ki jo predvideva strategija družbe do leta 2020, nujno potrebuje strateškega partnerja.
Medtem ko veljavni zakon vsebuje določilo, da SŽ kot ustanovitelj in edini družbenik odvisnih družb svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo, kar ni usklajeno s strategijo upravljanja državnih naložb, bodo spremembe omogočile možnost razpolaganja s poslovnim deležem, če bi se glede na razmere na trgu pokazalo to kot smotrno in racionalno.
Strategija SŽ do leta 2020 predvideva povečanje tržnega deleža in izboljšanje rezultatov, kar je mogoče zagotoviti s širitvijo tovornega prometa na južne in zahodne trge. Toda železnice same tega ne morejo narediti, saj so za širitev potrebni tako nov kapital kot nove stranke. »Pri širitvi v tovornem prometu nujno potrebujemo strateškega partnerja,« je poslancem pojasnil generalni direktor SŽ Dušan Mes.
V SŽ se o možnostih strateškega partnerstva v tovornem prometu pogovarjajo z avstrijskimi železnicami (ÖBB), s katerimi so v začetku leta podpisali pismo o nameri. Proces naj bi bil končal do konca leta, je pojasnil Mes.
Mes: Ne gre za odprodajo, ampak za dokapitalizacijo
Pri tem je dodal, da bodo SŽ kljub vstopu strateškega partnerja ostale večinski lastnik (50 odstotkov in ena delnica) odvisne družbe SŽ - Tovorni promet. Ne gre za odprodajo, ampak za dokapitalizacijo, nov vložek, ki bo namenjen širitvi na tuje trge, je zagotovil Mes.
Toda zapisano v strategiji upravljanja državnih naložb − ta poudarja strateško naravo posameznih naložb SŽ, ki so podpora osnovni dejavnosti (potniški in tovorni promet, infrastruktura, gradbeništvo, vleka in tehnika), v katerih država deleža ne sme znižati pod 50 odstotkov in eno delnico − za nekatere poslance očitno ni dovolj veliko zagotovilo, da kdaj v prihodnosti morebiti vendarle ne bi bilo odprodaje.
Poslanci SD so zato z dopolnilom, ki naj bi ga povzel odbor, hoteli v zakon vnesti zapis, da lahko SŽ kot ustanovitelj in družbenik odvisnih družb s poslovnimi deleži v posamezni odvisni družbi razpolaga najmanj do lastništva 50 odstotkov in ene delnice.
A je tak predlog dopolnila trčil na neodobravanje nekaterih poslancev, predstavnikov ministrstva za infrastrukturo in tudi Mesa. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Grebenšek je opozoril, da predlagano dopolnilo spreminja strategijo upravljanja državnih naložb, saj se nanaša na vse odvisne družbe SŽ, medtem ko strategija jasno določa, katere odvisne družbe SŽ so strateške in katere ne.
Mes je dodal, da bi dopolnilo, kot so ga predlagali poslanci SD, lahko tudi omejilo poslovanje SŽ v prihodnje, saj bi z njim lahko omejili lastništvo novih odvisnih družb, ki bi jih lahko SŽ s strateškim partnerjem ustanavljale v tujini. Bojazen nekaterih pred morebitno odprodajo obstoječih odvisnih družb pa je zavrnil tudi s pojasnilom, da že akt o ustanovitvi SŽ poslovodstvu nalaga pridobitev predhodnega soglasja SDH pred vsakim razpolaganjem s katero od odvisnih družb.
Sledilo je polurno usklajevanje o predlaganem dopolnilu, ki je privedlo do novega dopolnila odbora in ta je dobil zadostno podporo. Tako bo v zakonu zapisano, da SŽ kot ustanovitelj in družbenik odvisnih družb s poslovnimi deleži v posamezni odvisni družbi lahko razpolaga le v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je sicer ocenil, da to dopolnilo ne prinaša ničesar, opozarja samo, da je treba spoštovati veljavno zakonodajo.
