







nova galerija za Hrvaške Železnice "HŽ" v Zagrebu.
naslednji tedeni bo 3.del in zadnji .
Vlada želi približati javni prevoz prebivalcem, zato je spisala nov Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki predvideva uvedbo enotnih voznih redov in vozovnic.
Slovenija je po uporabi javnega potniškega prometa pod povprečjem Evropske unije. Po podatkih Eurostata se je leta 2007 le okoli 13 odstotkov Slovencev prevažalo z vlakom ali avtobusom, medtem ko je povprečje EU-ja 16,6 odstotka. Zdaj želi vlada temu narediti konec, je za TV Slovenija poročal Erik Blatnik.
Z eno vozovnico do cilja
Končno bodo skušali uvesti enotno vozovnico, ki naj bi izboljšala povezavo med kraji in pospešila potovanja. "V svojem kraju boš sedel na avtobus, se peljal do železniške postaje, se z isto karto pripeljal v Ljubljano in v Ljubljani nadaljeval pot z mestnim potniškim prometom," pojasnjuje Bojan Žlender z ministrstva za promet.
Dolgega čakanja na prestope ne bo več
Prav tako se bodo uskladili in poenotili vozni redi, tako da bo čakanje na prestop na drug javni prevoz kratkotrajno. Uvedbo enotne vozovnice podpirajo tudi prevozniki. "Za to enotno vozovnico cenovno ne pričakujem, da bo bistveno drugačna, kot je danes cena železniških prevozov. Bo pa več možnosti in verjetno tudi hitrejši prevoz," zatrjuje Boštjan Kranjc, direktor za potniški promet na Slovenskih železnicah.
Ustanovili bodo novo direkcijo
Za enotne vozne rede in vozovnice bo skrbela nova Direkcija za potniški promet, ki jo bodo ustanovili leta 2012. Ta po zagotovilih vlade ne bo dodatno obremenjevala proračuna. Potniki pa naj bi se z enotnimi vozovnicami lahko vozili od prvega šolskega dne prihodnjega leta.
Slovenskim železnicam se tekoče poslovanje izboljšuje, v prihodnjih letih pričakujejo dobiček. A če država ne prizna 134 mio. evrov dolga, gredo v stečaj, opozarja generalni direktor Brankovič.
Razmere leta 2009 so kazale zelo slabo sliko in črne scenarije, a sta k sreči gospodarska rast pri tujih partnericah ter posledična rast prometa zelo izboljšali finančno sliko Slovenskih železnic (SŽ), je na predstavitvi poslovanja preteklega leta razkril generalni direktor Goran Brankovič. Železnice so se zadolžile za polovico manj od pričakovanj, znižale število zaposlenih za 840 in racionalizirale poslovanje, hkrati pa opažajo porast tako tovornega kot potniškega prometa.
Temeljni cilj Železnic v tekočem letu je prepolovitev oz. izhod iz izgube. Kot zagotavlja Brankovič, je zelo jasno, da jim to dobro uspeva. V prvih mesecih leta 2011 so namreč ustvarili 212.000 evrov dobička, v istem obdobju lani pa 5,7 milijona evrov izgube.
Bodo dobili 134 milijonov? Finančno ministrstvo je proti
Hkrati pa Brankovič opozarja, da mora država kot lastnica priznati dolg oz. zagotoviti 134,3 milijona evrov za dolgoročno finančno sanacijo. Po drugi strani finančno ministrstvo to zavrača z argumentom, da je država med letoma 2003 in 2005 že namenila sredstva za prestrukturiranje železnic.
Kaj bo, če se uveljavi volja ministrstva? Brankovič je jasen: "Nimamo česa skrivati. Če se to ne zgodi, smo insolventni. To bi po mojem prepričanju in poznavanju insolventne zakonodaje pomenilo stečaj." Vsak milijon lahko prevaga tehtnico, zato na ta denar čakajo praktično "vsak teden", je dodal.
Meni, da je ta denar država dolžna zagotoviti, saj sanacija leta 2004 ni bila primerno izpeljana. Na vprašanje, ali torej izjava predsednika vlade Boruta Pahorja, da so Slovenske železnice sanirane, ne drži, je odgovoril: "Te izjave seveda ne bom komentiral. Po mojem prepričanju je bila tlakovana z dobrim namenom." Dodal je, da bo ta izjava, če se bodo zahteve in okoliščine, ki jih imajo na mizi, realizirale, vsaj v večjem delu resnična.
Še vedno verjamejo v logistični holding
Ker državne družbe v Intereuropi prodajajo svoje lastniške deleže, je postal vprašljiv načrt vlade za logistični holding, ki bi združeval SŽ, Luko Koper in Intereuropo. Za Brankoviča to še ni konec. Pojasnil je, da se bodo o tem še enkrat pogajali, še vedno pa ostaja možnost poglobljenega sodelovanja z Luko. Ta je za SŽ strateški partner, v nasprotju z vladnim svetovalcem za holding Hartmutom Mehdornom pa meni, da kapitalsko povezovanje ni predpogoj za dobro sodelovanje. Pri tem izpostavlja predvsem optimizacijo na segmentih, ki se podvajajo. Dodal je še, da cilj holdinga nikakor ni reševanje SŽ-ja, kar naj bi dokazovali tudi sveži poslovni izidi.
Pavlič: Krčenje delavskih pravic je prispevalo k sanaciji
V največji krizi so delavci zaradi "pomanjkanja socialnega dialoga" vzpostavili stik z vlado, je dejal delavski direktor Albert Pavlič. Pahor je na mesečnih sestankih s poslovodstvom in ciljem "oživiti pacienta v slabem stanju" pomagal do skupnega jezika med partnerji. Po mnenju Pavliča pa je bilo od teh dogovorov realizirano predvsem krčenje delavskih pravic, ki je zelo vplivalo k sanaciji podjetja. Napovedal je ukrepanje, če se ti dogovori tudi vnaprej ne bodo spoštovali.
Porast tovornega prometa je veliko prispeval k izboljšanju poslovanja. Načrtujejo 20 milijonov prepeljanih ton do leta 2014, že prihodnje leto pa čisti dobiček, a se pri tem spoprijemajo tudi z omejitvenimi faktorji, opozarja direktor tovornega prometa Milan Jelenc. Pri tem je poudaril slabo stanje infrastrukture, pomanjkanje sredstev za investicije v prevozna sredstva, predvsem pa ovire v prometu. Na odseku Divača-Koper, kjer se povpraševanje najbolj viša, temu zaradi lokalnih ovir težko sledijo, je pojasnil.
Po besedah direktorja potniškega prometa Boštjana Korena pa bo SŽ aktivnejši na področju investicij v potniški 'vozni park', začeli pa bodo z vlaki na Štajerskem. Če bo šlo vse po načrtih, bo prenovljenih šest garnitur. Tudi Koren je poudaril porast števila potnik, napovedal pa je več akcij za prijaznejše storitve.
Povsem pozitivno je lani poslovala železniška infrastruktura, ki je ustvarila 5,4 milijona evrov čistega dobička.
Sedemnajstega marca sta se v Kraljevcu ob Sotli sestala generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič in predsednik uprave Hrvaških železnic Zlatko Rogožar s sodelavci. Tema sestanka je bila ponovna uvedba železniškega prometa med obema državama na progi Imeno-Kumrovec-Savski Marof. Sestanka so se udeležili tudi župani obmejnih občin z obeh strani meje ter podpredsednik hrvaškega sabora Ivan Jarnjak.
Promet na omenjeni progi je bil ukinjen leta 1998 zaradi slabega stanja proge na hrvaški strani, zaradi nejasnega poteka mejne črte pa se je obnova proge prekinila leta 2006.
Udeleženci sestanka so izrazili velik interes za ponovno uvedbo železniškega prometa med Imenim in Savskim Marofom, ki se na slovenski strani nadaljuje proti Podčetrtku in Celju, na hrvaški strani pa proti Zagrebu. V potniškem prometu proga pomeni velik potencial zlasti na področju turizma, saj bi Zagreb približala turistično razvitemu Podčetrtku, kjer je železniška postaja neposredno ob Termah Olimia. Hkrati pa bi ponovna uvedba železniškega potniškega prometa olajšala potovanje prebivalcev iz obmejnih občin v Zagreb. V tovornem prometu je po ocenah potencial proge za prevoz med 30.000 in 50.000 tonami tovora na leto.
Stanje slovenskega dela proge (Imeno-Kumrovec) je dobro in bi jo lahko zelo hitro usposobili za ponovno vzpostavitev prometa. Na hrvaškem delu (Kumrovec-Savski Marof) je stanje proge precej slabše. Po informacijah Hrvaških železnic pa so projekti in sredstva za obnovo že zagotovljeni.
Udeleženci sestanka so sklenili, da s skupnim interesom za ponovno vzpostavitev prometa seznanijo predsednika vlad in prometna ministra obeh držav. Hkrati so izrazili prepričanje, da bosta obe državi v duhu dobrih medsebojnih odnosov storili vse za dogovor, ki bo omogočil obnovo proge med Savskim Marofom in Kumrovcem ter vzpostavitev železniškega mejnega prehoda v Kumrovcu, kjer je predvidena izmenjava prometa med obema železnicama. Po pridobitvi vseh dovoljenj bi bila vzpostavitev železniškega prometa možna najpozneje v enem letu.
Projektna dokumentacija je zbrana, poteka pa tudi javno naročanje za nadgradnjo postaje v Hodošu.
Železniška proga med Pragerskim in Hodošem je namreč edini odsek na petem panevropskem železniškem koridorju, ki še ni elektrificiran. Posodobitev železniške proge Pragersko-Hodoš je ena izmed prioritetnih nalog države.
Priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in priprave razpisov za izvedbo del so v zadnji fazi, so sporočili z direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Projekt sofinancira tudi EU.
Za pripravo obsežne projektne dokumentacije je Evropska skupnost namenila 2,5 milijona evrov od skupnih 11,38 milijona evrov, kolikor stane njeno pridobivanje.
Elektrika in nove proge
Poleg elektrifikacije proge sta s projektom predvideni tudi rekonstrukcija treh krajših odsekov proge v skupni dolžini 7,2 kilometra (odsek proge pred Ormožem, pri Pavlovcih in za Ivanjkovci), s katero se bo odpravilo slaba mesta na progi in usposobilo progo za hitrosti do 120 kilometrov na uro, ter posodobitev petih postaj in petih postajališč. Za omejitev širjenja hrupa je predvidena postavitev protihrupnih ograj v dolžini več kot 13,5 kilometra.
Ocenjena vrednost del znaša 278 milijonov evrov, za financiranje del pa je predvidena tudi pridobitev evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Začetek del je predviden že letos z nadgradnjo železniške postaje v Hodošu, glavnina del pa se bo izvajala v letih od 2012 do 2014.
Na Japonskem so predstavili novi vlak hajabusa, ki dosega hitrost 300 km na uro. Kabine v njem so izdelane po vzoru poslovnega razreda na letalih.
Najnovejši ultrahitri japonski tehnološki čudež, katerega ime v prevodu pomeni sokol, bo dvakrat na dan potnike prevažal iz Tokia v Aomori, idilično podeželsko mestece na skrajnem severu otoka Honšu, ki doslej ni bilo povezano z mrežo japonskih hitrih vlakov. Enkrat na dan pa bo iz Tokia peljal do Sendaija, ki je nekje na sredi poti do Aomorija.
Mucutake Ocuka, vodja podjetja East Japan Railway, je izpostavil tehnološko prefinjenost novih vlakov, ki naj bi zagotavljali potnikom udobje in varnost, so pa tudi do okolja prijazni, ne le hitri. Vzdušje na predstavitvi vlaka je malce okrnila sedemminutna zamuda začetka prve vožnje, potem ko je potnik padel s perona na postaji, kjer se je nagnetlo več kot 1.000 navdušencev, ki so želeli fotografirati novi vlak z ozkim rilcem. Na srečo se vlak takrat še ni premikal in je moški brez poškodb splezal nazaj na peron.
Kmalu najhitrejši na Japonskem
Zeleno-srebrni hajabusa serije E5 doseže hitrost do 300 kilometrov na uro, 675 kilometrov dolgo potovanje do Aomorija konča v treh urah in desetih minutah. Od naslednjega leta bo dosegal že 320 kilometrov na uro in postal najhitrejši japonski vlak.
Potniki bodo tiho drseli skozi predore, s katerimi je prepredeno japonsko gorato podeželje, so sporočili z JR East, kjer so v promocijo novih vlakov vložili veliko časa in denarja. Veliko oglaševanja so namenili tudi Aomoriju kot turistični točki s čudovito pokrajino, morsko hrano in možnostmi užitkov na snegu.
Tisti, ki si lahko privoščijo potovanje (za v eno smer je treba odšteti zajetnih 300 evrov) s temi vlaki, lahko uživajo v udobju kabine GranClass, kjer jim osebje streže pijačo in hrano, medtem ko počivajo v naslanjačih iz usnja, postavljenih na debelih volnenih preprogah.
Japonski ultrahitri, pogosti in redni hitri vlaki so prva izbira številnih popotnikov, ki jim dajo prednost pred letalskim ali cestnim prometom. Prvi šinkansen so predstavili že leta 1964 med olimpijskimi igrami v Tokiu.
Destinacija: tujina
Japonska pa se, tako tudi njihove železnice, spopada z vse starejšo in vse bolj skrčeno populacijo in upadom povpraševanja doma, zato vlada in gospodarstvo silovito promovirata hitre vlake tudi v tujini.
Tehnologijo šinkansenov so že prodali Tajvanu, upajo pa tudi na trge, kot sta Brazilija in Vietnam. Je pa huda konkurenca izdelovalcev vlakov na Kitajskem, v Franciji in Nemčiji. Češnja na japonski izvozni torti bo izdelava mreže hitrih železnic v ZDA, ki jo namerava uvesti predsednik Barack Obama.