Slovenskim železnicam se tekoče poslovanje izboljšuje, v prihodnjih letih pričakujejo dobiček. A če država ne prizna 134 mio. evrov dolga, gredo v stečaj, opozarja generalni direktor Brankovič.
Razmere leta 2009 so kazale zelo slabo sliko in črne scenarije, a sta k sreči gospodarska rast pri tujih partnericah ter posledična rast prometa zelo izboljšali finančno sliko Slovenskih železnic (SŽ), je na predstavitvi poslovanja preteklega leta razkril generalni direktor Goran Brankovič. Železnice so se zadolžile za polovico manj od pričakovanj, znižale število zaposlenih za 840 in racionalizirale poslovanje, hkrati pa opažajo porast tako tovornega kot potniškega prometa.
Temeljni cilj Železnic v tekočem letu je prepolovitev oz. izhod iz izgube. Kot zagotavlja Brankovič, je zelo jasno, da jim to dobro uspeva. V prvih mesecih leta 2011 so namreč ustvarili 212.000 evrov dobička, v istem obdobju lani pa 5,7 milijona evrov izgube.
Bodo dobili 134 milijonov? Finančno ministrstvo je proti
Hkrati pa Brankovič opozarja, da mora država kot lastnica priznati dolg oz. zagotoviti 134,3 milijona evrov za dolgoročno finančno sanacijo. Po drugi strani finančno ministrstvo to zavrača z argumentom, da je država med letoma 2003 in 2005 že namenila sredstva za prestrukturiranje železnic.
Kaj bo, če se uveljavi volja ministrstva? Brankovič je jasen: "Nimamo česa skrivati. Če se to ne zgodi, smo insolventni. To bi po mojem prepričanju in poznavanju insolventne zakonodaje pomenilo stečaj." Vsak milijon lahko prevaga tehtnico, zato na ta denar čakajo praktično "vsak teden", je dodal.
Meni, da je ta denar država dolžna zagotoviti, saj sanacija leta 2004 ni bila primerno izpeljana. Na vprašanje, ali torej izjava predsednika vlade Boruta Pahorja, da so Slovenske železnice sanirane, ne drži, je odgovoril: "Te izjave seveda ne bom komentiral. Po mojem prepričanju je bila tlakovana z dobrim namenom." Dodal je, da bo ta izjava, če se bodo zahteve in okoliščine, ki jih imajo na mizi, realizirale, vsaj v večjem delu resnična.
Še vedno verjamejo v logistični holding
Ker državne družbe v Intereuropi prodajajo svoje lastniške deleže, je postal vprašljiv načrt vlade za logistični holding, ki bi združeval SŽ, Luko Koper in Intereuropo. Za Brankoviča to še ni konec. Pojasnil je, da se bodo o tem še enkrat pogajali, še vedno pa ostaja možnost poglobljenega sodelovanja z Luko. Ta je za SŽ strateški partner, v nasprotju z vladnim svetovalcem za holding Hartmutom Mehdornom pa meni, da kapitalsko povezovanje ni predpogoj za dobro sodelovanje. Pri tem izpostavlja predvsem optimizacijo na segmentih, ki se podvajajo. Dodal je še, da cilj holdinga nikakor ni reševanje SŽ-ja, kar naj bi dokazovali tudi sveži poslovni izidi.
Pavlič: Krčenje delavskih pravic je prispevalo k sanaciji
V največji krizi so delavci zaradi "pomanjkanja socialnega dialoga" vzpostavili stik z vlado, je dejal delavski direktor Albert Pavlič. Pahor je na mesečnih sestankih s poslovodstvom in ciljem "oživiti pacienta v slabem stanju" pomagal do skupnega jezika med partnerji. Po mnenju Pavliča pa je bilo od teh dogovorov realizirano predvsem krčenje delavskih pravic, ki je zelo vplivalo k sanaciji podjetja. Napovedal je ukrepanje, če se ti dogovori tudi vnaprej ne bodo spoštovali.
Porast tovornega prometa je veliko prispeval k izboljšanju poslovanja. Načrtujejo 20 milijonov prepeljanih ton do leta 2014, že prihodnje leto pa čisti dobiček, a se pri tem spoprijemajo tudi z omejitvenimi faktorji, opozarja direktor tovornega prometa Milan Jelenc. Pri tem je poudaril slabo stanje infrastrukture, pomanjkanje sredstev za investicije v prevozna sredstva, predvsem pa ovire v prometu. Na odseku Divača-Koper, kjer se povpraševanje najbolj viša, temu zaradi lokalnih ovir težko sledijo, je pojasnil.
Po besedah direktorja potniškega prometa Boštjana Korena pa bo SŽ aktivnejši na področju investicij v potniški 'vozni park', začeli pa bodo z vlaki na Štajerskem. Če bo šlo vse po načrtih, bo prenovljenih šest garnitur. Tudi Koren je poudaril porast števila potnik, napovedal pa je več akcij za prijaznejše storitve.
Povsem pozitivno je lani poslovala železniška infrastruktura, ki je ustvarila 5,4 milijona evrov čistega dobička.
