Za Ministrstvo za promet, Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in Slovenske železnice je projekt koridorja D brez dvoma uspešen primer pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov.
Slovenija je od decembra 2006, ko je bil na ministrski ravni podpisan sporazum, del vseevropskega železniškega koridorja D, ki se iz Španije (Valencia) razteza preko Francije, Italije in Slovenije na Madžarsko (Budimpešta). V prihodnje naj bi se koridor D podaljšal do Ukrajine (Kijev). Namen koridorja je zagotoviti višje kapacitete za tovorni promet z uvedbo enotnega evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS). Gre za eno od ključnih tehnologij, ki bo zaznamovala železnice v prihodnjih desetletjih.
Evropska komisija je z Odločbo dne 10.12.2008 odobrila sofinanciranje projekta ERTMS na koridorju D. V projekt koridorja D so poleg Slovenije vključene še Španija, Francija, Italija To ni prvi tovrstni koridor v Evropi, na katerem se izvaja implementacija sistema ERTMS in za katerega se sredstva zagotavljajo iz evropskih skladov TEN-T. Evropska komisija ima tako že bogate izkušnje pri urejanju odnosov z državami, ki so vključene v koridorje, in ima izoblikovan model, ki zagotavlja najučinkovitejše delo. Države vključene v koridor so tako na predlog Evropske komisije ustanovile skupno telo, t.i. EEIG (Evropsko ekonomsko interesno skupino), ki v njihovem imenu in za njih opravlja vse potrebne komunikacije v odnosu do Evropske komisije, vključno z vlogami za sofinanciranje iz skladov.
Slovenske železnice, kot upravljavec javne železniške infrastrukture in član EEIG-ja že od leta 2007 (v juliju tega leta je bil podpisan sporazum o ustanovitvi EEIG za koridor D) sodelujejo v vseh aktivnostih. Na strokovni ravni se usklajujejo vsi ključni parametri, ki so potrebni za enotnost sistema in za dosego ključnih ciljev: ustvarjanje interoperabilnega železniškega omrežja v Evropi in dvig ravni storitev v tovornem prometu. Aktivnosti na D koridorju so podrobneje predstavljene na spletni strani www.corridord.eu.
V cilju zagotavljanja popolne skladnosti z aktualno zakonodajo v Sloveniji in hkrati v cilju nemotenega delovanja v okviru EEIG, je bil v oktobru 2008 med Ministrstvom za promet, Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI) in Slovenske železnice (SŽ) podpisan Sporazum, ki jasno določa medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem projekta, zagotavljanjem in porabo sredstev ter nadzorom nad izvajanjem in porabo sredstev tega projekta:
- V skladu z EU in nacionalno zakonodajo DŽI, kot investitor v javno železniško infrastrukturo (JŽI), opravljala delo naročnika in zagotavlja potrebna sredstva v proračunu Republike Slovenije. SŽ, kot upravljavec JŽI ter izvajalec obvezne gospodarske javne službe izvajanja oziroma organiziranja vzdrževalnih del v javno korist, opravlja naloge v zvezi z vodenjem projekta, administracijo in poročanjem na projektu.
- Za izvedbo potrebnih javnih naročil sta DŽI in SŽ imenovali skupno komisijo, ki vodi vse postopke. Z izbranimi izvajalci nato DŽI in SŽ skleneta tripartitne pogodbe, v katerih DŽI do izvajalca nastopa kot naročnik in SŽ kot upravljavec JŽI in izvajalec nalog.
- Pogodba z izbranim izvajalcem bo sklenjena tako, da bo obveznost financiranja izvedbe del usklajena z zagotovljenimi viri financiranja ter da bo mogoče stroške projekta spremljati skladno z odobrenim EU sofinanciranjem projekta s sredstvi TEN-T.
- MZP izvaja nadzor nad izvajanjem projekta ter nad porabo sredstev, kot je to določeno z obveznostmi države članice skladno s finančno TEN Uredbo ter določili Odločbe EK o sofinanciranju tega projekta s sredstvi TEN-T.
14. januarja 2009 je bil na portalu javnih naročil (http://www.enarocanje.si/pregledobjav.asp) objavljen razpis za: ťRazvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja DŤ. Iz razpisne dokumentacije, ki je dostopna na http://www.enarocanje.si/Dokumentacija/2009/1/2157-95510491907520/Razpis_ERTMS.zip, je jasno razvidno, da je naročnik DŽI, kot investitor, SŽ pa kot upravljavec in izvajalec obvezne gospodarske javne službe izvajanja oziroma organiziranja vzdrževalnih del v javno korist, kot je to določeno v Sporazumu.
Trditev enega izmed slovenskih medijev, da naj bi se s pogoji, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, favoriziralo eno izmed hčerinskih podjetij SŽ, je povsem neutemeljeno in zavajajoče. Nobeno od hčerinskih podjetij Slovenskih železnic namreč ne opravlja tovrstnih del s področja signalnovarnostnih naprav. Kot je razvidno tudi v tekstu zgoraj, je bil razpis objavljen v skladu z zakonsko podlago. Tako omenjeni razpis nikakor ni sporen in s tem tudi ni ogroženo črpanje evropskih sredstev.
foto;EuroCityCard
