S 1. septembrom bo vožnja dveh parov vsakodnevnih lokalnih potniških vlakov med Ljubljano in Dobovo podaljšana do Zagreba. Novi vlaki bodo predvsem izboljšali povezanost Posavja s hrvaško prestolnico in obenem okrepili število direktnih vlakov med Ljubljano in Zagrebom.
Lokalna potniška vlaka, ki zdaj odpeljeta iz Ljubljane v Dobovo ob 6.50 in 17.20, bosta ob nespremenjenem voznem redu na slovenskih tirih podaljšala vožnji do Zagreba, kamor bosta pripeljala ob 9.50 in 19.56.
Iz hrvaške prestolnice se bosta vlaka vračala ob 10.34 in 20.37, v Dobovi, ki je izmenjevalna postaja med slovenskimi in hrvaškimi železnicami, pa bosta prevzela trasi lokalnih potniških vlakov, ki proti Ljubljani odpeljeta ob 11.05 in 21.10 s prihodom v Ljubljano ob 13.05 in 23.08.
Z direktnim vlakom med prestolnicama od jutra do večera
Tako bo število direktnih vlakov med Ljubljano in Zagrebom poraslo na pet, ob petkih in nedeljah pa šest, predvsem pa je pomembno, da sta zdaj slovensko in hrvaško glavno mesto povezani z vlaki v razponu od jutra do poznega večera.
Povezave bodo vzdrževali elektromotorni vlaki Slovenskih železnic Flirt (SŽ 510) proizvajalca Stadler, ki lahko vozijo tako po slovenskem omrežju (tri kilovolta istosmerne napetosti) kot hrvaškem (25 kilovoltov izmenične napetosti). Vsi štirje vlaki bodo spremenili svoje oznake, ki bodo po novem iz skupine obmejnih vlakov in ne več lokalnih potniških.
Flirti se decembra poslavljajo od Kvarnerja
Vlaki Flirt Slovenskih železnic letos že vozijo na Hrvaško, in sicer na Reko, a tako bo samo do redne vsakoletne menjave voznega reda sredi decembra, ko jih bodo potrebovali za nove načrtovane povezave med Mariborom in Gradcem, so za Siol.net potrdili na Slovenskih železnicah.
Tako na slovenskih kot hrvaških železnicah so nam potrdili, da bodo med Ljubljano in Reko potem spet vozile klasične vagonske kompozicije.
Med tednom lažje z vlakom čez Sotlo
Pri Slovenskih železnicah so še napovedali, da bodo od ponedeljka do petka okrepili povezave med Rogatcem in Đurmancem na Hrvaškem, kar bo dobrodošlo za prebivalce na obeh straneh Sotle, a tudi tiste, ki bodo potovali med Celjem in Krapino ali Zagrebom po krajši poti.
Nova dva para vlakov med Đurmancem, kjer je zveza za Krapino in Zagreb, in Rogatcem, kjer so zveze za Celje, bodo vzdrževale dizelske kompozicije Hrvaških železnic, so še pojasnili pri Slovenskih železnicah. Prvi bo odpeljal ob 5.48 iz Đurmanca in se bo iz Rogatca vračal ob 6.40, drugi pa ob 13.58 s povratkom iz Rogatca ob 14.34.
Tudi Maribor in Celovec si bosta bližje
Sprememba se s 1. septembrom obeta tudi na koroški progi, kjer bodo odhod zgodnjepopoldanskega vlaka iz Maribora v Pliberk premaknili za dobre pol ure prej.
Zdajšnji odhod iz Maribora ob 14.48 bo po novem ob 14.15, saj bo prihod v Pliberk ob 16.21 namesto ob 17.01 zagotovil boljšo in učinkovitejšo povezanost z vlakoma avstrijskih železnic proti Celovcu (Klagenfurt) in Volšperku (Wolfsberg).
Zgodnjejutranja pridobitev za Ortnek
Seznam sprememb se zaključuje na kočevski progi, kjer so ugodili želji prebivalcev Ortneka in okolice za dodatni postanek zgodnjejutranjega vlaka proti Ljubljani.
Tako bo vlak z odhodom iz Kočevja ob 5.42 in prihodom v Ljubljano ob 6.59 ob 6.02 dodatno ustavil v Ortneku.
Nazadnje je po progi skozi Bohinj zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje so dodali razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko.
Vozi me vlak v daljave ... Svojčas je bil v Sloveniji sila priljubljen muzejski vlak, ki ga je po naši domovini gnala gospa v zrelih letih, parna lokomotiva. Slovenija je bila in ostala ena redkih držav, ki lahko po poteh železnice ponudi vožnjo s parno lokomotivo, kot je to potekalo nekoč, pred približno 100 leti. Zato ne preseneča, da so v 80. letih minulega stoletja, začetek sega v leto 1986, uvedli muzejski vlak: z manjšo parno lokomotivo in petimi starinskimi dvoosniki.
Vrhunec v Celju, konec 2019.
Z leti je število aktivnih muzejskih vozil raslo: leta 1996, ko so v Celju praznovali 150 let železnic na Slovenskem, so imeli aktivnih pet parnih lokomotiv in 20 vagonov v treh muzejskih vlakih. V nadaljevanju sta ostali aktivni dve parni lokomotivi in 12 vagonov, ki so glede na velikost (dvoosniki oziroma štiriosniki) razporejeni v mali in veliki muzejski vlak. Mali muzejski vlak je vlekla srednje velika lokomotiva SŽ 25-026, ki je staroavstrijskega izvora, veliki muzejski vlak pa naša največja, v Nemčiji izdelana lokomotiva SŽ 33-037.
Bohinjska proga in muzejski vlak skupaj predstavljata eno najlepših in najbolj zgodovinsko obarvanih železniških izkušenj v Sloveniji. Muzejski vlak je več let praviloma vozil ob vikendih, praznikih in v času turistične sezone, bil pa je tudi tesno povezan z lokalno skupnostjo. Nazadnje je po progi mimo Bohinja zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje pa so dodali tudi razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko. Vsi, ki so bili tesno povezani z muzejskim vlakom, še posebno pa osebje, ki je svoj čas na njem delovalo ali pa jim je bil enostavno pri srcu, so verjeli, da bodo nekoč še vozil po Sloveniji. Očitno prihaja trenutek, ko se bo to zgodilo.
Od 1906.
Bohinjska železniška proga, zgrajena med letoma 1900 in 1906 kot del velikega avstro-ogrskega infrastrukturnega projekta, povezuje Jesenice z Novo Gorico. Bila je del pomembne železniške povezave od Prage do Trsta in je služila gospodarskim in vojaškim interesom imperija. Poteka skozi izjemno slikovito pokrajino – od Blejskega kota skozi Bohinj prek Julijskih Alp skozi 6,3 kilometra dolg Bohinjski predor, mimo Baške grape, doline Soče do Solkana in Gorice. Posebnost trase je Solkanski most z najdaljšim kamnitim lokom na svetu ter tehnično dovršeni viadukti, predori in galerije, ki skupaj sestavljajo arhitekturno mojstrovino.
Ideja o vzpostavitvi voženj muzejskega vlaka, ki je bil med potniki vedno zelo dobro sprejet, ni nikoli zamrla. Ponovna uvedba je eden pomembnejših ciljev, ki si ga je zadalo novo vodstvo družbe SŽ-Potniški promet z direktorjem Miho Butaro, ki je februarja letos prevzel vodenje Potniškega prometa na Slovenskih železnicah, so na Slovenskih železnicah (SŽ) potrdili naše neuradne informacije o tem, da so stekli postopki, da bi parna lokomotiva že letos zasopihala po slovenskih tirih. »Zaradi kompleksnosti postopkov točnega datuma začetka voženj žal še ne moremo napovedati, a si močno prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že letos decembra,« naše informacije potrdijo SŽ.
Lokomotiva SŽ 25 026 je simbol parne železniške tradicije v Sloveniji, aktivna kot del muzejske garniture med letoma 1986 in 2019. Trasi Bohinjske proge je dala zgodovinski pečat, danes pa je del železniškega muzeja. Lokomotiva je bila izdelana leta 1920 v tovarni Floridsdorf (Avstrija), nosila je oznake BBÖ 270.164 in FS 728.028, preden je kot SŽ 25 026 pristala v Sloveniji. Serija 25 vključuje dvotežne parne stroje z osno konfiguracijo 1΄D h2, ki so bile razširjene po evropskih železnicah v obdobju 1917–1930. Lokomotiva ima delovno težo okoli 61 ton, osna obremenitev znaša približno 14 ton, premer pogonskih koles 1258 mm, največja hitrost pa do 60 km/h.
Strojevodja in kurjač
V teh dneh dela ne manjka, treba je vzpostaviti kompozicijo. »Trenutno smo v fazi intenzivne priprave na ponovno vzpostavitev delovanja – tako z vidika tehnične izvedljivosti kot tudi zagotavljanja usposobljenih strojevodij za parno vleko, ki je danes redkost in zahteva specifična znanj,« dodajo.
Močno si prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že decembra letos.
Muzejski vlak bo vozila muzejska lokomotiva serije 25-026. Trenutno je v železniškem muzeju v Ljubljani na Parmovi ulici, nekaj muzejskih vagonov je garažiranih v delavnicah na Ptuju, nekaj v muzeju v Ljubljani. Vsak muzejski vagon ima določeno največjo kapaciteto, ki se giblje okoli 80 potnikov, odvisno od vrste vagona. Za vožnjo muzejskega vlaka sta potrebni dve osebi, in sicer strojevodja in kurjač.
»Z namenom umestitve parnega vlaka v kar najbolj navdihujoče okolje bomo vožnje zgodovinskega vlaka predvidoma umestili na Bohinjsko progo, saj gre za eno najlepših železniških prog na svetu – slikovita pokrajina med Jesenicami in Novo Gorico s številnimi predori in viadukti ter znamenitim Bohinjskim predorom velja za izjemen tehnični in naravni biser, ki ponuja edinstveno doživetje vožnje z vlakom. Z oživitvijo voženj muzejskega parnega vlaka želimo okrepiti trajnostni turizem in obenem ohranjati pomemben del železniške dediščine. Ob tem proučujemo tudi možnosti za posodobitev ali razširitev programa, ki bi bil še bolj privlačen za različne ciljne skupine, od družin do železniških navdušencev in turističnih skupin. Verjamemo, da bodo ob ponovni vzpostavitvi vožnje zelo dobro obiskane med domači in tujimi obiskovalci, saj zanimanje in povpraševanje po njih vsako leto narašča. To potrjuje, da obstaja močno povpraševanje po tovrstnih avtentičnih in nostalgičnih doživetjih, ki združujejo kulturno dediščino z izjemno pokrajinsko podobo,« je tudi po tej misli SŽ jasno, da se zavedajo, kakega aduta imajo v rokavu.
Ponovno delovanje muzejskega vlaka bo nedvomno predstavljalo pomembno in neprecenljivo vrednost z vidika doživetja muzejske ponudbe SŽ in hkrati ohranjanje znanja upravljanja parnih lokomotiv. Obenem bo okrepilo položaj Slovenije med državami, kjer še vedno skrbijo za redne vožnje muzejskih vlakov s parnimi lokomotivami.
Železniški muzej v Ljubljani
Čeprav parnikov od 2019. ni več na naših progah, v Železniškem muzeju Slovenskih železnic hranijo košček naše bogate zgodovine. Železniški muzej sestavljata dva objekta. V prvem, v rotundi oz. nekdanji kurilnici Ljubljana Šiška, so stare lokomotive. Najstarejša je iz leta 1861 in je bila tisti čas najboljša tovorna lokomotiva južne železnice. V sosednjem objektu so predstavljene druge železniške vsebine. Obiskovalci spoznajo prometni urad iz obdobja Avstro-Ogrske, razvoj železniškega omrežja, telekomunikacijske naprave, uniforme in signalnovarnostne naprave. Tu je tudi manjša likovna galerija, kjer so na ogled slike na temo železnic akademskega slikarja Staneta Kumarja. Muzej je dobro obiskan, izstopajo navdušenci nad železnico iz sosednjih držav, v zadnjem času je povečan obisk turistov iz Francije. Zelo dobro so obiskane tudi muzejske tematsko obarvane prireditve, namenjene družinam. Na njih se lahko otroci zapeljejo po petsto metrov dolgi progi z vlakom vrtne železnice.
Z več kot 24 tisoč zaposlenimi ter nacionalnimi in mednarodnimi povezavami Trenitalia vsak dan prepelje več kot milijon in pol potnikov.
"Z razširjeno ponudbo, ki šteje 270 Frecce, 6 regionalnih vlakov, skupaj z več kot 120 medkrajevnimi vlaki, več kot 30 mednarodnimi povezavami in 200 intermodalnimi povezavami, ki so povezane z železniškimi storitvami, se zaveza Trenitalia krepi k zagotavljanju pravice do mobilnosti v obdobju, kot je poletje, ki zahteva precejšen napor,"je pojasnil izvršni direktor.
Veliko pozornosti namenjamo tudi napovedni dejavnosti in digitalizaciji storitev.
"Na vlake smo namestili več kot 250 tisoč QR kod, da bi zagotovili takojšen dostop do informacijskih storitev in v realnem času," je dodal Strisciuglio.
K temu je dodana eksperimentalna uporaba chatbota na WhatsAppu, ki potnikom pomaga pri načrtovanju potovanja.
Cilj je zmanjšati nevšečnosti, zlasti v času, ko je železniško omrežje sredi infrastrukturne preobrazbe, s 1.200 aktivnimi gradbišči na dan.
«Iz Rima v Bari lahko potujete v približno treh urah. Od Barija do Neaplja v dveh.
Pomembne novice so tudi o transverzalni dolini reke Pad, kjer bo mogoče specializirati infrastrukturo in storitve z vzpostavitvijo namenskega omrežja za visoke hitrosti, da bi ustvarili nove železniške zmogljivosti za metropolitanska območja."
Na področju obnove voznega parka je Trenitalia načrtovala znatne naložbe na vseh področjih storitev.
«Visoke hitrosti bodo še naprej rasle, z naložbo v višini več kot 1,3 milijarde evrov za nakup 46 novih vlakov Frecciarossa.
K temu je treba dodati še stalno obnavljanje regionalne flote, kar bo privedlo do skoraj popolne obnove flote do leta 2027.
V segmentu Intercity vlagamo več kot 500 milijonov evrov v uvedbo 20 novih hibridnih vlakov, 12 električnih vlakov in 6 vlakov na baterije.
Cilj je osredotočiti se na tehnološko napredne, trajnostne in kakovostno usmerjene rešitve."
Pomembna je tudi osredotočenost na internacionalizacijo železnic za visoke hitrosti, izvršni direktor je poudaril, da je "Frecciarossa med Milanom in Parizom, ki je bila ponovno aktivirana aprila lani, zelo uspešna in delamo na novi povezavi med Rimom in Milanom z Münchnom.
Storitev se bo začela izvajati konec leta 2026 in se bo postopoma razširila v Berlin in Neapelj.
Konkreten projekt, ki bo Trenitalio in njene nemške partnerje vključil v še eno prestižno čezmejno povezavo."
Z vse širšo in razširjeno ponudbo, prenovljenim voznim parkom in močnim poudarkom na digitalizaciji želi Trenitalia okrepiti svojo vlogo v italijanski in evropski pokrajini, da bi vsem potnikom prinesla konkretne in pomembne koristi.
Vlak Talgo trenutno potuje na Češko, kjer bo v testnem centru VUZ Velim opravil preizkuse. Gre za enega od treh 13-voznih vlakov Talgo VI, ki jih bo Renfe dobavil svoji hčerinski družbi Leo Express. To naj bi bile tri 13-vozne garniture Talgo VI z največjo hitrostjo 200 km/h, sestavljene iz vagonov, ki so bili umaknjeni iz prometa na vlakih Intercity na progi Madrid - Algeciras s spremembo voznega reda decembra 2024.
Najem za LE bo izveden prek RAMF (Renfe Alquiler de Material Ferroviario, Renfe Railway Equipment Rental), hčerinske družbe Renfe, tako kot v primeru dizelskih vlakov Coradia Lint na progi Bratislava - Komárno, kjer RAMF deluje kot posrednik med Alpha Trains in upravljavcem.
Prevoz iz Španije je potekal prek Perpignana, torej po standardnotirni špansko-francoski HSL Figueres - Perpignan, skozi katero je prečkal 8. avgusta zjutraj. Skupaj s Talgom za LE je bila v Nemčijo prepeljana tudi nova enota Talgo 230, št. 009, za DB.
Najnovejša novica je, da je 8. avgusta 2025 ERA izdala dovoljenje za obratovanje v Nemčiji za šest tipov avtomobilov, iz katerih so sestavljeni grablje ICE L. Območje uporabe je Nemčija, z izjemo visokohitrostne proge Köln - Frankfurt. Vendar pa lahko grablje Talgo 230 delujejo le v načinu vleke.
Šest tipov potniških vagonov je mogoče fleksibilno kombinirati v različne vlakovne formacije. Fleksibilna formacija je sestavljena izključno iz vmesnih in končnih vagonov potniških vagonov (T-230 ICE-L). Število (n) vozil v vnaprej določeni formaciji je 9 ≤ n ≤ 21. Nadaljnje informacije o možnih kompozicijah so na voljo v operativni dokumentaciji, ki je na voljo upravljavcu.
Obratovanje vozil je dovoljeno le z napetostjo vlakovne proge 1 kV 16,7 Hz (združljivost je bila zaenkrat dokazana le v tem primeru). Prevoz čez ranžirne grbine in tirne zavore v delovnih pogojih ni dovoljen. Obratovanje na strmih pobočjih ni dovoljeno. Lokomotive razreda 105 so še vedno v postopku odobritve.
Skupaj s Talgom za LE bodo v VUZ Velim na testiranje prispeli tudi prvi Vectroni razreda ČD 384 z največjo hitrostjo 230 km/h.
Danes je v Ljubljani potekal bilateralni sestanek med predstavniki potniškega prometa slovenskih (SŽ-Potniški promet) in madžarskih železnic (MÁV-csoport) na temo izboljšanih in novih vlakovnih povezav med Slovenijo in Madžarsko.
Povezave z Ukrajino, Romunijo in navezava na Italijo.
Prve izboljšave bodo vidne že v začetku leta 2026.
Direktor potniškega prometa Slovenskih železnic (SŽ-PP), g. Miha Butara je ob tej priložnosti povedal: »Zelo smo zadovoljni z današnjim srečanjem in konstruktivnim dialogom z madžarskimi kolegi. Sodelovanje med slovenskimi in madžarskimi železnicami ima velik potencial za krepitev mobilnosti v regiji, še posebej z načrtovanimi novimi vlakovnimi povezavami, ki bi povezale Slovenijo z Madžarsko, Italijo in Srbijo. Veselimo se prihodnjih skupnih projektov, ki bodo prispevali k razvoju železniškega potniškega prometa v širši regiji.«
»Današnje srečanje v Ljubljani predstavlja pomemben korak k poglobitvi sodelovanja med madžarskimi in slovenskimi železnicami. Skupna vizija o izboljšanju vlakovnih povezav med našima državama in širšo regijo Jugovzhodne Evrope je ključna za večjo dostopnost železniškega potniškega prometa. Z veseljem podpiramo uvedbo novih mednarodnih linij ter izboljšanje storitev za potnike" je povedal direktor potniškega prometa madžarskih železnic (MÁV-csoport), dr. Kormányos László.
Julija 2025 je Mitsubishi Electric Corporation začel dobavljati vlečno opremo podjetju CAF za 60 vlakov (skupaj 300 vagonov) v dvonadstropnih električnih vlakih nove generacije (DDNG), ki jih je naročil NS.
Mitsubishi Electric pričakuje, da bo do leta 2031 dobavil vlečne sisteme za 266 vlakov (1006 vagonov), vključno z opremo za 206 vlakov (706 vagonov) v vlakih Sprinter New Generation (SNG) podjetja NS, ki bodo dobavljeni ločeno do leta 2022 v okviru pogodb, ki jih je CAF podelil v letih 2015 in 2019. Oprema, ki jo je Mitsubishi Electric dobavil za vlake SNG, je v komercialni uporabi od leta 2018. Dosedanje izkušnje sistemov pri prispevanju k varnemu in zanesljivemu železniškemu obratovanju na nizozemskem trgu so imele ključno vlogo pri izbiri Mitsubishi Electric za dobavo vlečnih sistemov za nove vlake DDNG s strani CAF in NS.
V sorodnem dogodku je MEDCOM, poljski proizvajalec vlečnih sistemov, pri katerem je Mitsubishi Electric kapitalski partner, prejel pogodbo za dobavo pomožnih napajalnih enot za vlake DDNG. Mitsubishi Electric tesno sodeluje z MEDCOM-om od leta 2015 pri krepitvi svoje mreže strank v Evropi.
Začetek obratovanja polne dolžine hitre proge Koralmbahn prinaša spremembe ne le za ÖBB, temveč tudi za GKB (Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb GmbH), prevoznika, ki deluje predvsem na Štajerskem, vendar je v 100-odstotni lasti avstrijske države. Do sedaj je na primestnih vlakih, ki vozijo jugozahodno od Gradca, uporabljal predvsem dizelsko-motorne vlake GTW 2/8. Od leta 2010 lahko primestni vlaki GKB uporabljajo novi, 1,5 km dolg predor Hengsberg na odseku Weitendorf - Wettmannstätten proge S6 Graz - Wies-Eibiswald, ki je takrat obratoval le začasno z enim tirom in brez nadzemne linije, vendar je to primestnim vlakom omogočilo, da so potovalni časi skrajšali za 15 minut.
Foto: GKB
Omenjeni odsek bo od letošnje jeseni zagotovo postal del visokotlačne železnice Koralmbahn, zato se mora GKB pripraviti na električni pogon na progi S6 in z vlaki, ki lahko obratujejo samo po sistemu ETCS. Da bi hitro rešil to potrebo, je GKB od DB kupil 21 dvonadstropnih vagonov generacije Dosto 2003, ki jih je izdelal Bombardier Transportation, vključno s pogonskimi prikolicami za nizkopodni vhod. GKB bo te vagone postopoma posodobil in spremenil njihovo notranjost. Za vleko bo služilo sedem Vectronov, najetih od skupine LTE, v kateri ima GKB 50-odstotni delež. Ti vlaki bodo nameščeni izključno na progi S6, natančneje šest garnitur na dan.
Da bi bila električna vleka uporabna vzdolž celotne dolžine proge in zunaj Koralmbahna, je bil v prvi fazi elektrifikacije omrežja GKB odsek Wettmannstätten (na Koralmbahnu) - Wies-Eibiswald opremljen z vozno mrežo. Na progah S61 in S7, ki ne vozita po visokotlačni progi (HSL), bo obratovanje še naprej zagotavljalo prvotno dizelsko-motorno-motorno vozilo (DMV), vendar bo tudi tukaj prišlo do spremembe. Za prihodnje obratovanje v električni vleki po celotnem omrežju je GKB že začel postopke za pridobitev 28 novih EMU, potekajo pa tudi spremembe infrastrukture, potrebne za prehod na obratovanje električnih vlakov. Vse storitve GKB naj bi bile od decembra 2029 v celoti v električni vleki, skupno je za elektrifikacijo namenjenih približno 133 km prog.
V ponedeljek, 4. avgusta 2025, se je za celotno Zahodno Štajersko in za GKB zgodil zgodovinski dogodek, saj je na GKB prvič vozil električni vlak v redni potniški liniji. To se je zgodilo po 165 letih parnih in dizelskih vlakov, ko je vlak 7352 linije S6 železniške železnice S-Bahn Steiermark točno po voznem redu ob 04.58 zapustil Wies-Eibiswald in prek postaj Deutschlandsberg Stadt in Wettmannstätten z nadaljnjimi postanki v Hengsbergu, Werndorfu, Gradcu Puntigam in Gradcu Don Bosco točno po voznem redu ob 06.07 prispel na postajo Graz Hbf.
Barbara Kleinert, direktorica GKB, je povedala: »Uporabljali bomo dvonadstropne vlake brez ovir in s klimatsko napravo. Zaenkrat bo linija S6 še naprej obratovala po veljavnem voznem redu, od 14. decembra 2025 pa bo storitev znatno razširjena. Nato bo začela obratovati Koralmbahn, ki bo ponujal novo linijo na dolge razdalje od Dunaja prek Gradca in zahodne Štajerske do Koroške.«
Da bi regijo povezali s to mednarodno prometno osjo in hkrati v celoti izkoristili javni prevoz, bo Štajerska razširila ponudbo mestne železnice (S-Bahn) in avtobusa RegioBus. Poleg tega bo reorganizacija storitve znatno izboljšala povezavo z vlaki na dolge razdalje na glavni postaji v Gradcu. GKB bo tako postal najpomembnejši »dobavitelj« potnikov za Koralmbahn iz železniškega, avtobusnega in mikrojavnega prevoza.
.jpg)
