[CZ-ČD] Češke železnice prodajajo svoje najhitrejše lokomotive. Paket šestih Taurusov je bil ocenjen na 350 milijonov kron

 Na seznamu železniških vozil za možno prodajo so že več mesecev, a prvič se je njihova cena pojavila tudi javno. Češke železnice so začele še en krog prodaje lokomotiv serije 1216, imenovanih tudi EuroSprinter ali Taurus, za katere so že objavili ponudbeno ceno. Končno so prispeli na prevoznik maja letos.

Prodaja šestih lokomotiv je rezultat nove ponudbe na profilu pogodbenega organa. Prevoznik je lokomotive ocenil na 55 do 60 milijonov kron, skupaj 350 milijonov kron. To je začetna cena. Prevoznik ponuja lokomotive ločeno in kot paket z rezervnimi deli, pri čemer ponuja 5% popust ob nakupu vseh šestih.

Pogajanja, ki jih je prevoznik imel v zadnjih mesecih z več kupci, so zato propadla. Vse šest lokomotiv je trenutno parkiranih v Jihlavi.

Prevoznik je postopoma kupoval lokomotive v letih 2019 in 2021. Konec lokomotiv je bil odločen leta 2024. Poleti 2019 sta bila kupljena dva stroja pri Swietelsky Baugesellschaft za 144 milijonov CZK in še štiri leta 2021 pri Wiener Lokalbahnen Cargo za 283 milijonov CZK.

Tauruse v barvah Čeških železnic so proizvajali med letoma 2007 in 2010, štiri lokomotive pa so opremljene s starejšo različico ETCS, ki je omejena le na Avstrijo. Drugi dve lokomotivi sploh nimata ETCS. Prevoznik je štirim lokomotivam namestil programske tipke, tako da je po tako imenovani Ferdinandce (nikjer drugje) je lahko delovala tudi po uvedbi ekskluzivnega delovanja pod ETCS.

Lokomotive serije 1216 so bile ena izmed dveh najhitrejših lokomotiv v voznem parku Čeških železnic. V redni uporabi lahko vozijo s hitrostjo do 230 km/h. Lokomotiva 1216.903 je med preizkusnimi vožnjami v Avstriji dosegla hitrost 253 km/h. Druga najhitrejša lokomotiva v floti ČD je serija Siemens Vectron 384 s hitrostjo 230 km/h.

[ESP-Renfe] Siemens bo dobavljal Renfe z enotami Velaro Novo

 Zmagovalec razpisa španskih državnih železnic (Renfe) za hitre električne večdelne garniture je bil Siemens. Vrednost pogodbe, za katero se je Hitachi prav tako prijavil, znaša 1,777 milijarde evrov. Nove enote naj bi dosegle hitrost 350 km/h.

Vozila, ki jih ponuja Siemens, so Velaro Novo, zasnovana za komercialne hitrosti do 360 km/h. Enota iz te družine je med preizkusi dosegla hitrost 405 km/h. Renfe jih namerava usmeriti na relacijo KDP Madrid – Barcelona, ki jo bodo prevozili v približno dveh urah. Vsaka EMU mora imeti 520 sedežev.

Naročilo vključuje nakup do 40 enot, vključno s 30 (za 1,362 milijarde €) v osnovnem naročilu. Dodatnih 2,3 milijarde evrov predstavlja vrednost možnosti vzdrževanja vozil za obdobje 15–20 let. To je največje naročilo hitrih voznih parkov za Renfe v zadnjih letih.

Kot smo zapisali junija, sta bila Hitachi Rail in Siemens Mobility edina udeleženca razpisa, katerih ponudbe so bile ocenjene. Španski Talgo je prav tako nameraval to storiti, vendar je dokumentacijo predložil po roku – zato je naročnik ni ocenil. To kaže, da – čeprav je zgodovina nakupa Talga pokazala, da lahko španska vlada favorizira lastni kapital na račun tujega kapitala – morajo tudi domača podjetja spoštovati zakon brez znižanih carin.

Četrti ponudnik naj bi bil Alstom. Podjetje se je umaknilo iz razpisa, ker se je balo, da ne bo izpolnilo strogih zahtev glede časov dostave (prvih 5 enot naj bi bilo pripravljenih v 3 letih in 4 mesecih za vstop v obratovanje v prvem četrtletju 2030).

[FIN-RailStock] Stadler bo Finski zagotovil še 21 FLIRT-ov. Vlaki bodo zgrajeni v Siedlcah

 Stadler je prejel naročilo za dodatnih 21 električnih večdelnih garnitur FLIRT Sm7 za Finsko. Vozila je naročilo državno podjetje RailStock Finland Oy, pri čemer je uporabilo možnost, predvideno v prejšnji pogodbi. Vlaki bodo proizvedeni v Stadlerjevi tovarni v Siedlce.

Novo naročilo je podaljšanje pogodbe, sklenjene novembra 2022 med finskim VR prevoznikom in Stadlerjem. Pogodba je vključevala dobavo 20 vlakov in možnost nakupa dodatnih 50 enot. Marca 2026 je bila prenesena na RailStock Finland Oy kot del transakcije za nakup sredstev od VR.

RailStock Finland je odgovoren za upravljanje, razvoj in najem voznega parka, ki se uporablja v javno financiranem potniškem prometu. Nakup novih vozil je namenjen zagotavljanju zmogljivosti za vzdrževanje in razvoj teh povezav ter omogočanju zagotavljanja voznega parka različnim prevoznikom pod enakimi pogoji.

Štiridelni nizkopodni FLIRT Sm7 je bil razvit za finsko primestno omrežje in zahtevne podnebne razmere. Oprema vključuje povečane pluge za sneg, talno ogrevanje in ojačano toplotno izolacijo. Te rešitve so zasnovane tako, da zagotavljajo zanesljivo delovanje med zmrzali, obilnim sneženjem in velikimi temperaturnimi nihanji.

Vsak vlak bo imel 340 sedežev in lahko sprejme do 700 potnikov. Največja obratovalna hitrost bo 160 km/h. Novo naročene enote morajo prav tako izpolnjevati zahteve Zakona EU o kibernetski odpornosti.

Proizvajalec bo uporabil lahko aluminijasto konstrukcijo in sodobne pretvornike za zmanjšanje porabe energije. Rešitve za izboljšanje okoljske učinkovitosti vključujejo tudi propan kot hladilno sredstvo in kompresorje brez olja. Zasnova vozil upošteva možnost recikliranja pomembnega dela materialov ob koncu njihove življenjske dobe.

Produkcija finskega FLIRTs Sm7 poteka v Siedlce. Prvi vlak je prispel v pristanišče Hanko maja 2025. Po podatkih Stadlerja so bile do zdaj štiri enote predane kupcu, načrtovano pa je za leto 2026 še pet dodatnih enot. Preostala vozila so v različnih fazah proizvodnje in uvedbe v uporabo.

Izvedba osnovnega naročila za 20 vlakov naj bi bila zaključena do konca leta 2027. Z dobavo dodatnih 21 enot bo pogodbeni vozni park do leta 2030 dosegel skupno 41 FLIRT-ov. RailStock Finland ohranja možnost naročanja preostalih 29 vozil kot del možnosti, ki je na voljo do leta 2036.

[SLO-SŽ] Dobre zgodbe Evrope: Kaj sta veliki železniški prenovi spremenili na Štajerskem?

 

Pragersko in železniška proga med Mariborom ter Šentiljem sta bila v zadnjih letih med največjimi železniškimi gradbišči na Štajerskem, prenovi pa sta posegli tako v postaje kot v tire in objekte, ki določajo zmogljivost povezav proti Celju, Ptuju in Avstriji.

Na Pragerskem in med Mariborom ter Šentiljem sta bili v zadnjih letih zaključeni dve obsežni prenovi železniške infrastrukture. Prva je posegla v vozlišče, kjer se proga iz smeri Maribora razcepi proti Celju in Ptuju, druga pa v povezavo proti Avstriji, na kateri sta z novo traso nastala 1.530 metrov dolg predor Pekel in 896 metrov dolg viadukt Pesnica.

Pragersko je zaradi svoje lege ena ključnih železniških točk v vzhodnem delu države, saj se tam stikata dvotirna proga Maribor–Celje in enotirna povezava proti Ptuju ter naprej proti vzhodu. Tehnična zmogljivost vozlišča zato vpliva na precej večji del omrežja, kot bi bilo mogoče sklepati po velikosti samega kraja.

Ob prenovi so obnovili več kot 18 kilometrov tirov in kretnic, zgradili nove perone in podhod, uredili cestno infrastrukturo ob postaji ter odstranili nivojski prehod, na katerem so pred posegom nastajali zastoji. Gradbena dela so bila zaključena leta 2023, potniki pa so z novo ureditvijo dobili dostop do peronov brez prečkanja tirov.

Večji del investicije je bil za običajnega potnika precej manj opazen. Spremembe tirne sheme, kretnic in drugih tehničnih elementov so bile namenjene večji zmogljivosti vozlišča, na glavni smeri med Mariborom in Celjem pa so bili vzpostavljeni pogoji za hitrosti do 160 kilometrov na uro.

Nova trasa med Počehovo in Pesnico

Na severnem robu Maribora je nadgradnja železniške proge proti Šentilju potekala več let in bila zaključena spomladi 2024. Prenovljenih je bilo več kot 18 kilometrov obstoječega tira, največjo spremembo pa predstavlja nova trasa med Počehovo in Pesnico, zaradi katere železnica danes skozi ta del območja poteka drugače kot prej.

Na njej sta zgrajena 1.530 metrov dolg predor Pekel in 896 metrov dolg viadukt Pesnica. S tem sta nastala tudi dva najbolj prepoznavna objekta celotne nadgradnje, čeprav projekt ni bil omejen nanju. Posegi so zajeli postaje Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, rekonstruiran je bil stari šentiljski predor, urejena so bila križanja s cestami in nameščena protihrupna zaščita.

Povezava prek Šentilja se nadaljuje v Avstrijo, zato po njej poleg regionalnega potniškega prometa vozijo tudi mednarodni in tovorni vlaki. Na takšnem odseku se omejena prepustnost hitro prenese na širši del omrežja, saj morajo različne vrste vlakov uporabljati isto infrastrukturo.

Potnik najprej opazi peron, železnica pa se je spremenila predvsem pod njim

Pri železniških projektih je med tistim, kar vidi uporabnik, in tistim, kar vpliva na dejansko zmogljivost proge, precejšnja razlika. Novi podhodi in urejeni peroni neposredno izboljšujejo uporabo postaje, medtem ko tirna geometrija, kretnice in signalnovarnostni sistemi odločajo o tem, koliko vlakov lahko skozi posamezen odsek pelje ter pod kakšnimi pogoji.

Na Pragerskem je bil pomemben poseg tudi odprava nivojskega križanja ceste z železnico, na progi proti Šentilju pa je nova trasa skrajšala in tehnično izboljšala problematični odsek med Počehovo in Pesnico, nadgradnja preostalih delov pa je povečala prepustno in prevozno zmogljivost povezave proti Avstriji.

Gre za dva ločena projekta, vendar oba posegata v železniški sistem, ki se sreča prav v Mariboru. Pragersko ureja smer proti Celju in Ptuju, severna proga pa nadaljevanje poti proti Avstriji. Za potnika sta najbolj očitni prenovljeni postaji in novi objekti ob progi, dolgoročnejši učinek pa je predvsem v večji zmogljivosti infrastrukture, po kateri se vsak dan srečujejo potniški in tovorni vlaki.

Obe investiciji sta bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Pri vozlišču Pragersko je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 40 milijonov evrov, evropski prispevek pri progi Maribor–Šentilj pa je presegel sto milijonov evrov.

[SLO-SŽ] Ustanovili bi 'železniški Dars', pospešek hitri progi med Mariborom in Ljubljano

 Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na kongresu o prometu v Portorožu napovedal sprejem zakona za ustanovitev "železniškega Darsa" in spremembo zakonodaje za hitrejše umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor. Namen slednje je odpraviti birokratske ovire in blokade civilnih iniciativ pri gradnji prog in cest.

Vrtovec je na 17. slovenskem kongresu o prometu in prometni infrastrukturi opozoril na pomanjkanje proračunskega denarja za projekte direkcije za infrastrukturo in na slabo stanje železniškega omrežja.

Ministrstvo bo zato po njegovih besedah do decembra pripravilo osnutek predloga zakona o posebnem podjetju in skladu za področje železnic po vzoru Darsa kot državnega upravljavca avtocest in hitrih cest. Novo krovno podjetje naj bi prevzelo skrb za vzdrževanje, načrte, projekte in gradbena dela ter tako pod eno streho povezalo upravljanje področja železniške infrastrukture.

"Za razvoj železniških projektov in njihovo financiranje potrebujemo drugačno obliko zakonodaje, da vsega ne plačujemo iz javnega proračuna, ampak pridobimo še več drugih virov in poenostavimo samo gradnjo," je dejal.

Hitra železniška proga med Mariborom in Ljubljano

Novi zakon bo opredelil tudi hitro železniško progo med Mariborom in Ljubljano, kjer pristojne službe že šest let ostajajo pri študiji variant. Za takšne gradnje denar ne predstavlja težave, ampak umestitev proge v prostor, je zatrdil.

Vrtovec je obenem izpostavil možnost umeščanja v prostor strateških infrastrukturnih projektov s posebnim zakonom po vzoru zakona o investiciji Magne Steyr v Hočah. Ob tem z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj usklajuje zakonske spremembe za splošno pospešitev postopkov umeščanja ob hkratnem varovanju narave.

Napovedal prevzem avstrijskega modela

Minister je v nagovoru opozoril še na prepletenost državnih ustanov z nevladnimi organizacijami. Pri tem je izpostavil dolgotrajne zaplete z zavodom za varstvo narave zaradi ptic pri gradnji podravske hitre ceste med Gorišnico in Markovci ter večletno ponavljanje presoj vplivov na okolje na Gorenjskem zaradi morebitnih novih habitatov. Napovedal je prevzem avstrijskega modela s pridobivanjem gradbenega dovoljenja neposredno v okviru presoje vplivov na okolje.

"V državnem zboru moramo morda z dvotretjinsko večino določiti prevlado javnega interesa nad interesom civilne iniciative petih ljudi, ob morebitnem nasprotovanju temu pa bomo šli tudi na referendum. Ker zasledujem javni interes, me nekaj ljudi in okoljevarstvenikov ne bo prepričalo o nepotrebnosti sprememb," je poudaril.

Posledice padca zakona o vodah na preteklem referendumu, kjer je nekdanji minister Andrej Vizjak predlagal strožje pogoje za vlaganje tožb civilnih iniciativ, po Vrtovčevih besedah danes zavirajo tretjo razvojno os. Društvo Alpe Adria Green je namreč, tako Vrtovec, pred tremi dnevi vložilo tožbo na državni prostorski načrt za odsek proti Dravogradu, na odseku med Šentrupertom in Velenjem pa postopki po odločitvi upravnega sodišča čakajo na razlastitve na upravnih enotah v Žalcu in Velenju.

Minister je vodstvu Darsa že posredoval usmeritve za širitev avtocest v šestpasovnice na vseh odsekih z dnevnim prometom nad 50.000 vozil. Po sprejetju prostorskega načrta za južni del ljubljanske obvoznice in ob zaključevanju tretjega pasu med Domžalami in Ljubljano je omenil še širitev od Vrhnike in Razdrtega proti prestolnici.

Pri projektu drugega tira med Divačo in Koprom ministrstvo medtem pripravlja razpisno dokumentacijo za vzporedni tir, je še dejal.

[HR-HŽ PP] Novo vozni red na Hrvaškem železnice ( Hrvatske Željeznice)

NOV VOZNI RED 2026/2027 – ORIS VLAKOV NA DALJE RAZDALJE NA HRVAŠKEM

⏱️ Čas branja: približno 15 minut

Nov železniški vozni red za leto 2026/2027 bo začel veljati sredi decembra 2026.

EuroCity Croatia® prinaša pregled voznega reda potniških vlakov na dolge razdalje, z odhodnimi in prihodnimi časi na začetne in ciljne postaje ter posameznimi časi na glavnih stranskih, povezovalnih in mejnih postajah.

Posamezne vlake spremlja prometni koledar, tj. dnevi in ​​obdobja, v katerih vlaki obratujejo oziroma ne obratujejo.

⚠️ POMEMBNO OBVESTILO

Predstavljeni vozni red je še vedno v delovni različici in ga je treba obravnavati kot okvirni vozni red za leto 2026/2027.

Do uradne objave so možne določene spremembe odhodnih in prihodnih časov, prometnih koledarjev ali organizacije posameznih vlakov, vendar se ne pričakujejo bistvena odstopanja od tukaj prikazanih podatkov.

Končni podatki bodo znani po uradni objavi novega voznega reda.

DELA NA PROGI ZAGREB – RIJEKA VPLIVAJO NA NOV VOZNI RED

Ena najpomembnejših značilnosti voznega reda za obdobje 2026/2027 se nanaša na organizacijo prometa med Zagrebom in Reko.

Na progi Zagreb – Reka je med postajama Jastrebarsko in Karlovac načrtovana redna dnevna zapora proge od ponedeljka do sobote, približno od 7.50/8.00 do 15.50/16.00.

Zato je bil vozni red določenih vlakov vnaprej prilagojen delom. Za nekatere vlake je predviden nadomestni avtobusni prevoz, za druge pa so bile proge skrajšane ali pa so bili spremenjeni časi odhodov in prihodov.

Z drugimi besedami, čas, potreben za potovanje z nadomestnimi avtobusi, je že vključen v načrtovani vozni red. S tem se želi izogniti situaciji, v kateri bi vlak vsak dan zamujal zaradi znane zapore proge. Cilj je zagotoviti, da je promet kljub delom čim bolj reden in predvidljiv.

Primer je jutranji ekspresni vlak B 703 iz Reke, ki ob delavnikih odpelje ob 5.20 in vozi do Karlovca, od koder je predvideno nadaljevanje potovanja z avtobusom do Jastrebarskega, z daljšim časom vožnje z vlakom do Zagreba, ki prispe ob 10.30. Ob nedeljah in praznikih pa obratuje vlak B 705, ki prav tako odpelje iz Reke ob 5.20, vendar celotno pot do Zagreba opravlja vlak, brez nadomestnega avtobusnega prevoza, in prispe v Zagreb ob 9.59.

Zato je zaradi vnaprej načrtovane posebne prometne organizacije prihod v Zagreb med tednom predviden 31 minut kasneje kot ob nedeljah in praznikih.

🚆 KAJ PA Z VLAKI ZAGREB – SPLIT?

Dnevna zapora proge med Jastrebarskim in Karlovcem je vplivala tudi na načrtovanje voznih redov vlakov IC 520, 521 in 523 med Zagrebom in Splitom.

Njihovi vozni redi so bili prilagojeni, da se izognemo potrebi po rednem nadomestnem avtobusnem prevozu šest dni v tednu.

Posebej zanimiv je odhod vlaka IC 520 iz Splita ob 10:23.

Pri določanju njegovega voznega reda je bila upoštevana povezava Splita z dalmatinskimi otoki, in sicer prihodi trajektov, s katerimi potniki z otokov prispejo v Split in nadaljujejo pot proti notranjosti Hrvaške. Pomembni so tudi prihodi avtobusov iz južne Dalmacije, pa tudi turistične navade potnikov, zlasti čas odjave iz namestitvenih objektov.

Za prebivalce dalmatinskih otokov je to še posebej pomembno, ker se potovanje z vlakom ne začne s prihodom na postajo v Splitu. Pred tem je treba prispeti s trajektom z otoka in nato nadaljevati pot z vlakom. Zato je treba pri odhodu iz Splita upoštevati tudi druge oblike javnega prevoza. Hkrati je bil zaradi načrtovane zapore proge med Jastrebarskim in Karlovcem prilagojen vozni red vlaka IC 520, da bi se izognili obdobju zapore.

Gre za kompromisno rešitev, ki omogoča ohranitev neposredne železniške povezave med Zagrebom in Splitom brez rednih prestopov na nadomestne avtobuse šest dni v tednu.

Takšna organizacija prometa, zlasti z novim hibridnim vlakom serije 7024, je za potnike zagotovo ugodnejša kot vsakodnevna prekinitev potovanja z avtobusom.

📋 PREGLED DOLGOROČNIH VLAKOV

Vlaki so razvrščeni po številkah, ob nekaterih pa so navedeni tudi posebni prometni koledarji in sezonske spremembe.

EC 78
Zagreb GK 07:09
Dobova 07:35/07:50
Beč/Wien
EC 79
Beč/Wien
Dobova 21:54/22:08
Zagreb GK 22:31
EC 114
Zagreb GK 08:16
Dobova 08:41/08:56
München
EC 115
München
Dobova 18:43/19:00
Zagreb GK 19:25
B/EC 210
Vinkovci 08:17
Zagreb GK 12:28/12:50
Dobova 13:15/13:30
EC/B 211
Dobova 16:50/17:04
Zagreb GK 17:27/18:05
Vinkovci 22:18
EC 318 SŽ
Villach
Dobova 22:45/22:54
Zagreb GK 23:29
EC 319 SŽ
Zagreb GK 04:53
Dobova 05:18/05:25
Villach
EN 414 - ne vozi 06.02-08.07.2027.
Zagreb GK 19:22
Dobova 19:47/20:02
Stuttgart/Zürich
EN 415 - ne vozi 08.02-09.07.2027.
Stuttgart/Zürich
Dobova 10:05/10:21
Zagreb GK 10:46
EN 1414 - vozi 06.02-08.07.2027.
Zagreb GK 16:50
Dobova 17:15/17:30
Stuttgart/Zürich
EN 1415 - vozi 08.02-09.07.2027.
Stuttgart/Zürich
Dobova 11:17/11:31
Zagreb GK 11:56
P/B 430 SŽ
Zagreb GK 10:29
Dobova 11:00/11:07
Ljubljana
B/P 431 SŽ
Ljubljana
Dobova 09:06/09:15
Zagreb GK 09:46
P/B 432 SŽ
Zagreb GK 20:16
Dobova 20:47/20:54
Ljubljana
B 433 SŽ - Pe
Ljubljana
Dobova 13:22/13:32
Zagreb GK 13:57
B 434 SŽ - Ne
Zagreb GK 21:22
Dobova 21:47/22:54
Ljubljana
B/P 435 SŽ
Ljubljana
Dobova 19:28/19:35
Zagreb GK 20:02
B 480 SŽ
Rijeka 18:55
Šapjane 19:36/19:43
Ljubljana
B 481 SŽ
Ljubljana
Šapjane 10:26/10:33
Rijeka 11:14
B 482 SŽ
Rijeka 11:38
Šapjane 12:19/12:26
Ljubljana
B 483 SŽ
Ljubljana
Šapjane 17:57/18:04
Rijeka 18:45
B 1280 - vozi 19.06-18.09.2027.
Rijeka 19:21
Šapjane 20:06/20:21
Ljubljana/Beč/Varšava/Budimpešta
B 1281 - vozi 19.06-18.09.2027.
Budimpešta/Varšava/Beč/Ljubljana
Šapjane 09:08/09:23
Rijeka 10:05
B 1470 - vozi 26.06-04.09.2027.
Buzet 08:49/08:55
Pula 10:59
B 1471 SŽ - vozi 26.06-04.09.2027.
Pula 17:27
Buzet 19:36/19:45
B 1472 SŽ - Pe
Zagreb GK 14:07
Dobova 14:32/14:40
Buzet 19:32/19:40* (1474; 19:55 - vozi petkom 02.07-03.09.2027.)
Pula 21:31* (1474; 22:17 - vozi petkom 02.07-03.09.2027.)
* ne vozi 02.07-03.09.2027.
B 1473 SŽ - Su
Pula 06:25
Buzet 08:43/09:00
B 1474 SŽ - Su, Pe od 02.07-03.09.2027.
Buzet 19:32/19:55
Pula 22:17 - Su
B 1475 SŽ - Ne
Pula 13:33
Buzet 15:21/15:31
Dobova 20:18/20:25
Zagreb GK 20:50