Pragersko in železniška proga med Mariborom ter Šentiljem sta bila v zadnjih letih med največjimi železniškimi gradbišči na Štajerskem, prenovi pa sta posegli tako v postaje kot v tire in objekte, ki določajo zmogljivost povezav proti Celju, Ptuju in Avstriji.
Pragersko je zaradi svoje lege ena ključnih železniških točk v vzhodnem delu države, saj se tam stikata dvotirna proga Maribor–Celje in enotirna povezava proti Ptuju ter naprej proti vzhodu. Tehnična zmogljivost vozlišča zato vpliva na precej večji del omrežja, kot bi bilo mogoče sklepati po velikosti samega kraja.
Ob prenovi so obnovili več kot 18 kilometrov tirov in kretnic, zgradili nove perone in podhod, uredili cestno infrastrukturo ob postaji ter odstranili nivojski prehod, na katerem so pred posegom nastajali zastoji. Gradbena dela so bila zaključena leta 2023, potniki pa so z novo ureditvijo dobili dostop do peronov brez prečkanja tirov.
Večji del investicije je bil za običajnega potnika precej manj opazen. Spremembe tirne sheme, kretnic in drugih tehničnih elementov so bile namenjene večji zmogljivosti vozlišča, na glavni smeri med Mariborom in Celjem pa so bili vzpostavljeni pogoji za hitrosti do 160 kilometrov na uro.
Nova trasa med Počehovo in Pesnico
Na severnem robu Maribora je nadgradnja železniške proge proti Šentilju potekala več let in bila zaključena spomladi 2024. Prenovljenih je bilo več kot 18 kilometrov obstoječega tira, največjo spremembo pa predstavlja nova trasa med Počehovo in Pesnico, zaradi katere železnica danes skozi ta del območja poteka drugače kot prej.
Na njej sta zgrajena 1.530 metrov dolg predor Pekel in 896 metrov dolg viadukt Pesnica. S tem sta nastala tudi dva najbolj prepoznavna objekta celotne nadgradnje, čeprav projekt ni bil omejen nanju. Posegi so zajeli postaje Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, rekonstruiran je bil stari šentiljski predor, urejena so bila križanja s cestami in nameščena protihrupna zaščita.
Povezava prek Šentilja se nadaljuje v Avstrijo, zato po njej poleg regionalnega potniškega prometa vozijo tudi mednarodni in tovorni vlaki. Na takšnem odseku se omejena prepustnost hitro prenese na širši del omrežja, saj morajo različne vrste vlakov uporabljati isto infrastrukturo.
Potnik najprej opazi peron, železnica pa se je spremenila predvsem pod njim
Pri železniških projektih je med tistim, kar vidi uporabnik, in tistim, kar vpliva na dejansko zmogljivost proge, precejšnja razlika. Novi podhodi in urejeni peroni neposredno izboljšujejo uporabo postaje, medtem ko tirna geometrija, kretnice in signalnovarnostni sistemi odločajo o tem, koliko vlakov lahko skozi posamezen odsek pelje ter pod kakšnimi pogoji.
Na Pragerskem je bil pomemben poseg tudi odprava nivojskega križanja ceste z železnico, na progi proti Šentilju pa je nova trasa skrajšala in tehnično izboljšala problematični odsek med Počehovo in Pesnico, nadgradnja preostalih delov pa je povečala prepustno in prevozno zmogljivost povezave proti Avstriji.
Gre za dva ločena projekta, vendar oba posegata v železniški sistem, ki se sreča prav v Mariboru. Pragersko ureja smer proti Celju in Ptuju, severna proga pa nadaljevanje poti proti Avstriji. Za potnika sta najbolj očitni prenovljeni postaji in novi objekti ob progi, dolgoročnejši učinek pa je predvsem v večji zmogljivosti infrastrukture, po kateri se vsak dan srečujejo potniški in tovorni vlaki.
Obe investiciji sta bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Pri vozlišču Pragersko je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 40 milijonov evrov, evropski prispevek pri progi Maribor–Šentilj pa je presegel sto milijonov evrov.
