[SLO-SŽ] Hitra proga Maribor–Ljubljana na stranskem tiru

 Evropska komisija je predstavila načrt gradnje mreže novih hitrih prog, na katerih bi potniški vlaki dosegali hitrost tudi do 250 kilometrov na uro. V zemljevid je vrisana tudi povezava Dunaj–Ljubljana, po kateri bi vožnja leta 2040 trajala štiri ure in pol. Ampak ta cilj je dosegljiv tudi brez hitre proge skozi Slovenijo.

Evropska komisija si prizadeva najkasneje do leta 2040 drastično skrajšati čas potovanja z vlaki med evropskimi glavnimi mesti. Zato je pripravila akcijski načrt za pospešitev gradnje omrežja hitrih železniških prog. Do leta 2040 naj bi vzpostavila železniško omrežje, po katerem bi se čas potovanja v primerjavi z letom 2025 skrajšal za polovico. Na tak način bi vožnja s hitrimi vlaki leta 2040 postala najhitrejši in najbolj trajnostni način potovanja po Evropi. Na zemljevidu bodočih hitrih povezav med glavnimi mesti, ki ga je predstavil Bruselj, je tudi Ljubljana. S hitro progo med Ljubljano in Mariborom se slovenski prometni strokovnjaki ukvarjajo že več kot desetletje. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je hitro progo, ki bi omogočala hitrosti do 250 kilometrov na uro, omenjala novembra lani, ko je predstavila načrtovane naložbe v železniško infrastrukturo. Za progo Ljubljana–Maribor takrat ni imela niti časovnice, vrednost projekta je ocenila na približno 15 milijard evrov. »Po tej progi bi vožnja trajala 55 minut,« je razložila lani. »Mogoče se to zdi skoraj nemogoče, ampak naša naloga je imeti vizijo in pokazati, da je projekt izvedljiv, ter začeti umeščati traso v prostor. To je večji izziv kot zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo projekta.« V septembrskem intervjuju za Objektiv je ministrica obrnila argumentacijo. »Seveda bo umeščanje v prostor velik izziv, glavni problem pa je po mojem mnenju denar oziroma ekonomska upravičenost proge,« je pojasnila. »Če se že pri drugem tiru ukvarjamo s ceno projekta, bi tu govorili o še več milijardah evrov, vloženih zgolj v potniški promet.«

Preslišani ministričini apeli?

Ministrica Alenka Bratušek je poudarila, da ne smemo zamuditi priložnosti na evropskem parketu za apel, da mora biti povezanost evropskih prestolnic s hitrim vlakom prioriteta – tudi zaradi zelenega prehoda in kot alternativa letalom na krajših razdaljah. Dodala je še, da Slovenija vsekakor ostaja na zemljevidu hitrih prog.

Da Slovenija ni pristala na stranskem tiru in ostaja v igri za hitro železniško povezavo, je zagotovila tudi v oktobrskem pogovoru za portal MMC. »Slovenija je absolutno v tej igri,« je trdila. »Vem, da je obstajal neki zemljevid, ki pa ni bil uradni zemljevid, kjer so Slovenijo nekoliko obšli, tako da je bilo moje prvo vprašanje grškemu komisarju za promet, ko sva se prvič srečala, od kod je ta zemljevid in kje so izgubili Slovenijo. Absolutno je nismo izgubili in Slovenija ostaja del evropskega železniškega zemljevida, je odgovoril.«

Uradni zemljevid je Bruselj objavil v sredo. Na prvi pogled pritrjuje ministrici, saj je na njem vrisana povezava med Dunajem in Ljubljano. Vožnja s potniškim vlakom na tej relaciji zdaj traja debelih šest ur, do leta 2040 naj bi se skrajšala na štiri ure in pol. Načrt in zemljevid ne razkrivata podrobnosti o zamišljeni železniški povezavi, podrobnejših pojasnil tudi (še) ni razkrilo ministrstvo za infrastrukturo, ki včeraj ni odgovorilo na Dnevnikova vprašanja.

Dnevnikova analiza razpoložljivih informacij razkriva, da je napoved iz Bruslja izvedljiva tudi brez zgraditve hitre proge skozi Slovenijo. Utemeljuje domnevo, da evropska komisija v prihodnjih 15 letih ne računa na gradnjo hitre proge, ki bi prek mednarodnega koridorja povezala največji slovenski mesti.

Pot na Dunaj nam bodo skrajšali Avstrijci

Decembra bodo v Avstriji za promet sprostili novo progo med Celovcem in Gradcem (Koralmbahn). Gradnja 130-kilometrske proge je stala 6,1 milijarde evrov in bo vožnjo med Celovcem in Gradcem s sedanjih treh ur skrajšala na 41 minut. S tem se bo vožnja med Celovcem in Dunajem skrajšala na približno tri ure in deset minut. Do leta 2030 sledi gradnja hitre proge skozi predor Semmering‑Bahn, ki bo pot do Dunaja časovno skrajšal za dodatnih 30 minut, na dve uri in 40 minut. Avstrijske železnice načrtujejo še novo dvotirno progo od Gradca proti Frohnleitnu poleg obstoječih dveh tirov, kar bo dodatno skrajšalo potovanje med glavnim mestom Avstrije in štajersko prestolnico.

Dnevnikova analiza razpoložljivih informacij utemeljuje domnevo, da evropska komisija v prihodnjih 15 letih ne računa na gradnjo hitre proge, ki bi povezala največji slovenski mesti.

Če upoštevamo še podatek, da bo vožnja med Ljubljano in Celovcem – po dokončanju gradbenih del na Jesenicah in ljubljanski železniški progi – trajala okoli sto minut in naj bi se dodatno skrajšala z vzpostavitvijo dvotirnosti do Kranja, bi leta 2040 vožnja z direktnim vlakom med Ljubljano in Dunajem skozi Celovec trajala štiri ure in pol. Povedano drugače: cilj, ki si ga je zastavil Bruselj, je izvedljiv brez gradnje hitre proge med Mariborom in Ljubljano.

Slovenski načrt med najmanj ambicioznimi

Krajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem za 90 minut spada med najmanj ambiciozne cilje v akcijskem načrtu evropske komisije. Za primer: potovalni čas od Berlina do Dunaja skozi Prago naj bi se do leta 2040 skrajšal z več kot osem ur na štiri ure in pol. Potovalni čas med Sofijo in Atenami naj bi trajal šest ur, zdaj vožnja traja 14 ur. Budimpešta bo z Bukarešto povezana v dobrih šestih namesto v 15 urah. Vožnja med Madridom in Lizbono se bo skrajšala z devetih ur na komaj tri ure, med Köbenhavnom in Berlinom se bo skrajšala za tri ure, na štiri ure.

Akcijski načrt evropske komisije predvideva 90-minutno krajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem. Cilj bo dosegljiv z vlaganji Avstrije v hitro progo med Celovcem in Dunajem.

EU-strategija trajnostne in pametne mobilnosti predvideva podvojitev števila potovanj s hitrimi vlaki do leta 2030 v primerjavi z letom 2015 in potrojitev števila potovanj do leta 2050. Akcijski načrt pospešuje naložbe in uskladitev evropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti, odpravlja čezmejna ozka grla in omogoča tudi vožnjo s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro, kjer je to ekonomsko izvedljivo. V prihodnjih mesecih bo Bruselj pripravil še posebno strategijo financiranja EU, ki bo podprta s strateškim dialogom z državami članicami, industrijo in finančnimi akterji.

Akcijski načrt predvideva, da bo za dokončanje načrtovanega omrežja za visoke hitrosti (TEN-T) do leta 2040 treba investirati približno 345 milijard evrov. Izvedba ambicioznejšega načrta, ki predvideva gradnjo omrežja za vožnje krepko nad 250 kilometri na uro, pa bi stala okoli 546 milijard evrov, je ocenila evropska komisija.

»Pri železnicah za visoke hitrosti ne gre le za skrajšanje potovalnega časa, temveč za združevanje Evropejcev, krepitev našega gospodarstva in vodilno vlogo v svetovni tekmi za trajnostni promet,« je načrt komentiral evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas. »Državljani po vsej Uniji bodo imeli koristi od hitrejših, varnejših in cenovno dostopnejših potovanj, ki zbližujejo Evropo.«

[PL-PKP IC] PKP Intercity želi od nemških železnic kupiti 109 rabljenih vagonov

 PKP Intercity se še naprej bori za rabljene vagone DB Regio. Poljski prevoznik namerava kupiti kar 109 vagonov, ki bi lahko v kratkem času okrepili vozni park Intercity.

Pred kratkim smo poročali o prizadevanjih PKP Intercity za nakup rabljenih nemških vagonov od DB Regio. Naj vas spomnimo, da je Intercity želel kupiti 34 vagonov, vendar je DB zavrnil ponudbo podjetja.PKP cilja na rabljena tirna vozila, saj mora prevoznik v kratkem času povečati ponudbo sedežev, ki jih ponuja - nove dvonadstropne večnamenske enote bodo na prevoznika prispele v nekaj letih, kot tudi večina vagonov iz pogodbe s FPS H. Cegielski.

To pomeni, da se PKP Intercity še naprej bori za rabljene vagone DB. Tokrat je poljski prevoznik podal ponudbo za nakup kar 109 vagonov in trenutno čaka na odločitev Deutsche Bahna, kot nas je obvestil Maciej Dutkiewicz, tiskovni predstavnik PKP Intercity.

Če bo podjetje uspelo pridobiti te vagone, bo to še ena flota te vrste, ki bo pripeljana na Poljsko. SKPL je pred nekaj leti opravil enake nakupe, kupil je vagone 1. razreda in bare.

PKP Intercity ne samo kupuje, ampak želi tudi najeti

več rabljenih vagonov, ki lahko vozijo s hitrostjo najmanj 160 km / h.

[DK/D-DSB] Talgo 230 že vozijo od Københavna do Hamburga

 3. novembra so danske državne železnice Danske Statsbaner začele obratovati vlake Talgo 230 push-pull na poti, ki povezuje glavno mesto države s Hamburgom. Kmalu bodo predstavljeni tudi podobni vlaki Deutsche Bahna, v Nemčiji znani kot ICE L.

Prvi vlaki Talgo 230, ki so jih naročile danske državne železnice Danske Statsbaner, so na Dansko prispeli konec januarja 2024. Prvotno so DSB domnevali, da bo postopek pridobivanja vseh potrebnih odobritev za začetek njihovega delovanja trajal precej kratek čas. Vendar se to ni zgodilo, zato lansko jesen ni bilo mogoče uvesti novih vlakov v obratovanje, kot je bilo prvotno pričakovano. Vsa potrebna prometna dovoljenja so bila končno pridobljena letos sredi septembra, o čemer smo vas takrat obvestili na straneh "Rynek Kolejowy". Spomnimo se, da je zadnjo od potrebnih odobritev nato izdal Trafikstyrelsen, danski državni organ, pristojen za železnice in civilno letalstvo.

Pred tem je danski nacionalni prevoznik pridobil tudi ustrezna dovoljenja pri Eisenbahn-Bundesamt, nemški zvezni agenciji za regulacijo železniškega trga in Agenciji Evropske unije za železnice. Proizvajalec novih vlakov je nekoliko skrivnostno pojasnil dolžino postopka homologacije in opozoril na potrebo po izvedbi različnih vrst preskusov interoperabilnosti, npr. "preskusov elektromagnetne združljivosti", ki zahtevajo tesno sodelovanje z upravljavci železniške infrastrukture (Banedanmark na Danskem in DB InfraGo v Nemčiji) ter s TÜV SÜD Rail. Na tej točki je treba spomniti, da so bili novi vlaki kupljeni za progo København-Hamburg. Talgo 230 je na njem debitiral z zamudo približno enega leta - 3. novembra.

Za zdaj novi vlaki služijo le enemu paru vlakov na dan od petih (marca 2026 se bo začel šesti, za poletno sezono naslednje leto pa je načrtovanih kar 10 parov), čeprav je DSB že prejel 8 od 16 naročenih kompletov. Različica Talgo 230 za DSB je rekonfigurabilni potisno-vlečni vagonski vlak z največjo delovno hitrostjo 200 km/h, ki bo deloval v kombinacijah od 9 do 15 vagonov. V največji konfiguraciji bo mogoče prevažati 492 potnikov na sedežih. To je veliko več kot Pendolino PKP Intercity, ki lahko sprejme 402 osebi. Na tej točki je treba poudariti, da je Talgo 230, tako kot drugi vlaki iz te družine, edinstven, zelo nenavaden dizajn.

Sestavljeni so iz zelo kratkih vagonov, enoosni podstavni vozički pa se nahajajo pod prehodi med vagoni. To omogoča povečanje širine telesa ob ohranjanju merilnika in znatno zmanjšanje teže, kar pomeni zmanjšanje porabe električne energije, kar je tako pomembno v dobi naraščajočih cen električne energije v Evropi. Družina Talgo vključuje tako potisno-vlečne vagonske vlake kot več enot s pogonskimi glavami. Oba sta na voljo v različici s pasivnim sistemom nagibanja karoserije. V primeru Talga 230 sta bila poleg zelo kratkih odsekov uporabljena tudi dva nekoliko daljša. To so skrajni odseki, ki vsebujejo tudi običajni dvoosni podstavni voziček.

Komplete vagonov Talgo 230 so naročile tudi nemške državne železnice Deutsche Bahn (pod imenom ICE L) in FlixTrain, ki jih namerava izzvati v velikem obsegu. ICE L naj bi bil uveden v promet s potniki na krovu pozneje letos, s spremembo decembrskega voznega reda. V nasprotnem primeru nda so v primeru danskega Talga 230, ki ga bodo poganjale električne lokomotive Vectron, ki jih proizvaja Siemens, sestavni del naročila za DB električne lokomotive Travca španskega proizvajalca. Dodajmo, da bodo prihodnje leto starejši vlaki Talgo v različici s pasivnim sistemom nagiba karoserije, ki so jih doslej uporabljale španske državne železnice Renfe, začeli obratovati na Češkem in Slovaškem v barvah Leo Expressa, ki bo debitiral na progi Praga – Bratislava.

[CZ/PL-RGJ] Konflikt med PKP Intercity in RegioJet. Obtožbe o oviranju konkurence

 Vodja RegioJeta Radim Jančura je predstavnike PKP Intercity obtožil, da ovirajo širši vstop družbe na poljski trg. O svojih sumih je obvestil predsednika PKP Intercity Janusza Malinowskega, pri čemer je dopuščal – kot trdi – možnost, da so bile te dejavnosti izvedene brez njegove vednosti. Državni prevoznik je primer prijavil tožilstvu, sporočila pa je obravnaval kot obrekovanje in prikrite grožnje, je razkrila Wirtualna Polska.

Medtem ko predstavniki PKP Intercity uradno izjavljajo, da se ne bojijo konkurence, njihovi kolegi iz zasebnih čeških podjetij pa zagotavljajo, da bo prevladujoči operater imel koristi tudi od njihovega vstopa na trg, se v zakulisju odnosi med prevozniki izkažejo za zelo napete. V besedilu Patryka Michalskega na straneh wp.pl so bila citirana sporočila, ki jih je predsednik RegioJeta Radim Jančura poslal vodji PKP Intercity Januszu Malinowskemu.

Sporočila so bila poslana 30. avgusta in 15. septembra letos. Čeprav je bilo to storjeno neformalno (prek WhatsAppa), je tiskovna služba RegioJeta potrdila njihovo pristnost in identiteto pošiljatelja. V obeh sporočilih so obtožbe proti zaposlenim v PKP Intercity. Glede na signale, ki jih navaja avtor, naj bi pritisnili na PKP Cargo, da prekliče razpis za nakup objektov podjetja na postaji Varšavska Praga. RegioJet je bil zainteresiran za nakup.

Druga obtožba se nanaša na izvajanje pritiska na PKP PLK, da upravljavec infrastrukture RegioJetu ne dodeli že dogovorjenih prog, na katerih naj bi vlaki družbe vozili od decembra letos. Naj vas spomnimo: čeprav smo pred kratkim zapisali, da zaradi preložitve novega voznega reda PLK za dva dni RegioJet ni mogel začeti prodajati vozovnic na predvideni datum, ni znakov, da gre za odpoved napovedanih povezav. Vozni red 2025/2026, ki bo začel veljati 14. decembra, bo naročen danes. Razlog, ki ga je navedel upravitelj, je "potreba po prilagoditvi železniškega sistema večjemu obsegu zaprtja tirov".

Jančura v sporočilu iz septembra trdi, da zaposleni v PKP Intercity nočejo konkurentu zagotoviti vodovodnega omrežja, ki ga upravljajo v krakovskem Prokocimu, kjer namerava RegioJet ustvariti »mikro objekte«. Pošiljatelj sporočila vztraja, da mora predsednik Malinowski izdati ukaz za prenehanje takšnih dejanj. Če se bodo nadaljevali, napoveduje, da se bo obrnil na medije in organe EU, vključno z Evropsko komisijo.

PKP Intercity v uradnem pismu, naslovljenem na RegioJet (še pred drugim sporočilom Jančure) odločno zanika vse obtožbe. Podjetje poudarja, da ne namerava na noben način ovirati konkurence. Obtožbe v sporočilih WhatsApp imenuje obrekovanje, ki škoduje dobremu imenu podjetja. Zadeva je šla na tožilstvo, zaradi omemb notranjih obveščevalcev v PKP Intercity pa so informacije posredovali RegioJetu – tudi Agenciji za notranjo varnost.

[EU] Vlaki po Evropi 250 km/h, iz Ljubljane na Dunaj v štirih urah in pol

 Evropska komisija je predstavila drzen načrt, po katerem bi do leta 2040 hitre železnice postale najhitrejši in najbolj trajnostni način potovanja po Evropi. Potniki bi med večjimi mesti tako potovali občutno hitreje, med glavnimi cilji je tudi skrajšanje poti z vlakom med Ljubljano in Dunajem z današnjih dobrih šestih ur na štiri ure in pol. Lažji bo tudi nakup mednarodnih vozovnic, vlaki pa naj bi ponekod lahko vozili tudi več kot 250 kilometrov na uro.

V Komisiji si želijo, da bi v naslednjih letih čas potovanja z vlaki skrajšali kar za polovico. Tako bi potniki na primer do leta 2030 iz Berlina v Kopenhagen prišli v štirih urah, namesto v sedmih, iz Pariza v Rim v slabih devetih (danes 10 ur in 50 minut), ogromen prihranek časa napovedujejo tudi na relaciji Budimpešta–Bukarešta. Danes potovanje traja kar 15 ur, skrajšali naj bi ga na 6 ur in 15 minut. Iz Ljubljane bi na Dunaj prišli v štirih urah in pol, danes pot traja več kot šest ur. 

Do leta 2035 naj bi bili tudi Sofija in Atene oddaljeni le šest ur vožnje z vlakom. Danes vožnja traja 13 ur in 40 minut. 

Načrt hkrati predvideva tudi nove železniške povezave po Evropi, med drugim nove čezmejne povezave v baltskih državah. Iz Varšave bi prek Vilne in Rige v Talin prišli v slabih osmih urah. Pariz pa bi povezali z Madridom in naprej v Lizbono. Vožnja z vlakom naj bi trajala devet ur.  

Z vlakom na poti več kot 24 ur, z letalom nekaj ur?

Pod objavo so se zvrstili odzivi številnih uporabnikov, ki opozarjajo, da bo čas potovanja z vlakom še vedno občutno daljši kot z letalom. Vožnja z vlakom od Lizbone na Portugalskem do Talina v Estoniji bo po napovedih trajala več kot 24 ur, medtem ko hiter pregled letalskih prevoznikov na spletu pokaže, da pot z letalom z enim prestopom traja med pet in devet ur. Precej zamudna bi bila tudi pot z vlakom iz Pariza do Aten. 

Uporabniki so opozorili tudi, da vlaki po Evropi zamujajo, sprašujejo se tudi, ali bodo cene vozovnic dostopne za vse.

Kako do hitrejših vlakov in povezav?

Pri Evropski komisiji poudarjajo, da gre za celovit načrt za razvoj hitrih železnic po vsej Evropi. Cilj je, da bi EU do leta 2050 postala ogljično nevtralna in globalno bolj konkurenčna. 

Načrt med drugim naslavlja tudi ozka grla v železniškem prometu. Med ukrepi je tako tudi možnost za višje hitrosti vlakov, in sicer več kot 250 kilometrov na uro, kadar je to ekonomsko izvedljivo. Okrepili bi tudi zmogljivost regionalnih in nočnih vlakov. Pri razvoju povezav bi spodbujali in usklajevali vire financiranja tudi z zasebnimi naložbami. 

Načrt predvideva tudi poenotenje železniških sistemov. To za uporabnike pomeni lažji nakup vozovnic za mednarodna potovanja in enostavnejšo uporabo različnih železniških ponudnikov. 

Kot so še navedli pri Evropski komisiji, bo okrepljen železniški sistem na stari celini omogočil tudi hitrejši prevoz vojakov in vojaške opreme skupaj s civilnim tovorom. 

[England] Policija pravi, da ni znakov, da bi bil napad z nožem na vlaku v Angliji teroristično dejanje

 V napadu z nožem na vlaku v grofiji Cambridgeshire na vzhodu Anglije je bilo v soboto zvečer ranjenih več ljudi. Skupaj jih je bilo v bolnišnico odpeljanih 11, dva sta še vedno v smrtni nevarnosti. Policija je prijela dva osumljenca.

Pozneje je policija sporočila, da so enega od osumljencev, in sicer 35-letnika, izpustili in da je 32-letnik zdaj edini osumljenec. Na vlak se je vkrcal v mestu Peterborough, na prizorišču pa so našli nož, navaja BBC.

Napad se je zgodil na vlaku, ki je iz mesta Doncaster v grofiji Južni Yorkshire peljal proti Londonu, in sicer v bližini podeželskega mesta Huntingdon. Priče so poročale o kaosu in strahu, medtem ko sta napadalca z noži napadala potnike.

Notranja ministrica Shabana Mahmood je medtem potrdila, da je policija v povezavi z napadom pridržala dve osebi. Policija je sporočila, da ni znakov, ki bi kazali, da je šlo za teroristični incident. Nagib za napad še ni znan, policija pa dodaja, da ni primerno ugibati, kakšen bi lahko bil.

Obrambni minister John Healey je pred tem za Sky News potrdil, da je šlo za izoliran napad.

Londonski župan Sadiq Khan je napad označil za izjemno skrb vzbujajočega in dodal, da je v stiku z londonsko policijo.

Britanski premier Keir Starmer je v odzivu na omrežju X zapisal, da je dogodek pretresljiv in da misli na vse, ki so bili v dogodku kakor koli prizadeti, hkrati pa se zahvaljuje reševalnim službam za njihovo odzivnost.

Glede na vladno statistiko število zločinov z noži vztrajno narašča od leta 2011.

[SAUDA ARABIJA] Liebherrjevi sistemi HVAC za železnice Saudove Arabije

 Podjetje Liebherr-Transportation Systems je s strani podjetja Stadler Rail Schweiz naročilo dobavo ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov, ki bodo nameščeni v novi floti medkrajevnih dizelskih motornih vlakov (DMU) za železnice Saudi Arabia Railways (SAR). Vlak bo vozil po razširjenem koridorju vzhod-zahod, ki povezuje pomembne regije Saudove Arabije in podpira ambiciozno širitev železniške infrastrukture v državi.  Začetno naročilo obsega deset enot , od katerih vsaka vsebuje pet potniških vagonov in dva motorna vagona, z možnostjo desetih dodatnih DMU-jev.

»To naročilo je dokaz našega tehničnega znanja,« je dejal Roland Friedrich, namestnik generalnega direktorja pri Liebherr-Transportation Systems Mannheim. »To je za nas pomemben mejnik, ki dokazuje našo sposobnost in zavezanost zagotavljanju visokozmogljivih in zanesljivih rešitev za klimatske naprave za zahtevne aplikacije po vsem svetu. Zahvaljujemo se podjetju Stadler za zaupanje in ponosni smo, da prispevamo k viziji podjetja SAR o sodobni in učinkoviti mobilnosti.«

Liebherrjevi sistemi HVAC so zasnovani tako, da prenesejo ekstremne pogoje, kot so tisti v savdski puščavi. Tudi v najtežjih okoljskih razmerah enote zagotavljajo zanesljivo udobje potnikov in stabilnost sistema.

Poleg dobave sistemov HVAC Liebherr nudi tudi celovite storitve za stranke tako za proizvajalce vozil kot za končne kupce. Zahvaljujoč vzpostavljeni servisni mreži na Bližnjem vzhodu lahko Liebherr izvaja vse ustrezne vzdrževalne in servisne dejavnosti na kraju samem, kar zagotavlja hiter odzivni čas in trajnostno delovanje.