Država je prebivalcem Laz pri Logatcu predstavila namero o ukinitvi železniške postaje Planina in jih precej razburila. Potnikov je na tej postaji izjemno malo, a je vlakov, še manj. Kako si država predstavlja več potnikov v javnem prometu?
Prebivalci Laz pri Logatcu so razburjeni, odkar jim je država predstavila svojo namero po ukinitvi železniške postaje Planina. Sicer je potnikov na tej postaji resda izjemno malo, a je tudi vlakov, ki tam ustavljajo, še manj. Država si želi zelenega prehoda in večje uporabe javnega potniškega prometa, a poteze, ki jih vleče, se zdijo nasprotne temu.
Postaja Planina bo drugo leto praznovala 170 let, kar so jo odprli v sklopu železniške proge Ljubljana-Postojna. Tamkajšnji prebivalci so zaradi nameravane ukinitve močno razburjeni, pove predsednik krajevne skupnosti Laze-Jakovica Boleslav Kermavnar: "To je bila za nas čisto nova informacija. Smo dobili na vpogled mogoče en teden prej ta načrt in prvi šok je bil, ko je pisalo železniška postaja Planina, ukinitev." Prebivalec Matija Okroglič nadaljuje: "Čez laze gre že avtobusov relativno malo. Če bi zdaj še vlak ukinili, se razpolovi možnost za uporabo javnega prometa."
Ni vlakov, ni potnikov
Varovanje potnikov, ki jih ni, predstavlja veliko oviro, pravijo na Slovenskih železnicah. Za varovanje so odgovorni prometniki iz Logatca, Rakeka in Postojne: "Varovanje predstavlja veliko oviro v izvajanju prometa, veliko nepotrebnega ustavljanja vlakov, zmanjšano prepustnost proge in veliko porabo energije, praktično za nič potnikov."
Morda pa bi bilo potnikov več, če bi bilo vlakov več. Manj kot polovica jih tukaj ustavi, drugi peljejo mimo. Tudi zato, ker je postajališče Planina zastarelo, peroni so nizki in ne sovpadajo s sodobnimi vlaki.
"Če bi povečali frekvenco avtobusnih in železniških prevozov, verjamem da bi bil to korak v pravo smer za povečanje konkurenčnosti javnega prometa," pove prebivalec Okroglič.
Na postaji vedno več izletnikov
Postaja Planina stoji nad vasjo Laze. Skupaj s sosednjimi Planino, Grčarevcem in nekaj zaselki tam živi okoli 1.700 prebivalcev. In čeprav ti postajo le redko uporabljajo, njihov primanjkljaj vse pogosteje nadomeščajo izletniki, pove Kermavnar: "V soboto in nedeljo je polno teh izletnikov, jamarjev, pohodnikov in zadnje čase kolesarjev, ki imajo tukaj izhodišče. Gredo s kolesom dol in raziskujejo planinsko polje."
Če slovenski vlaki ne dosegajo hitrosti evropskih 160km/h, pa so Slovenske železnice našle drug način za skrajšanje potovalnega časa - nekatere postaje določeni vlaki enostavno obidejo. Z Ministrstva za okolje, kjer so zadolženi za potniški promet, odgovarjajo: "Učinkovitost javnega potniškega prometa je močno odvisna od časovne konkurenčnosti vlakov, ta pa od hitrosti in tega koliko časa vlak izgubi s postanki. To je mogoče regulirati na ravni voznih redov, tako da vsi vlaki ne ustavijo na vseh postajah."
"Interes železnice je samo na tovornem prometu in ne na potniškem, čeprav država spodbuja zeleni prehod," meni Kermavnar.
Kako si država predstavlja zeleni prehod?
Država načrtuje nadgradnjo železnice med Logatcem in Postojno in v sklopu tega se načrtuje ukinitev postajališča. V zadnjih letih so zaradi nadgradnje ukinili tudi postajališče Košaki na progi Maribor-Šentilj. Kot je znano, pa tudi postajališče Verd pri Vrhniki že nekaj let za potniški promet ne deluje.
Kako si država predstavlja, da bodo državljani več uporabljali javni potniški promet, če postajo kar ukinejo, nam odločevalci niso znali povedati. Pristojni za potniški promet so na Ministrstvu za okolje, vendar pravijo, da nimajo pristojnosti za infrastrukturo. Na Ministrstvu za infrastrukturo pa odgovarjajo, da niso pristojni za potniški promet. Eno področje, dve ministrstvi, ki med seboj očitno ne sodelujeta.
In kljub temu, da bodo postajo Planina zaprli, so pred letom dni tam uredili prostor za parkiranje koles.