Evropska unija se je v okviru Evropskega zelenega dogovora zavezala k postopnemu zmanjševanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ko naj bi postala prva podnebno nevtralna celina. Četrtletje pred tem smo Slovenci še precej oddaljeni od zadanega cilja, še posebej, ko gre za promet. Na tem področju poleg električnih avtomobilov največji potencial predstavlja javni potniški promet, kjer je v letošnjem letu prišlo do pomembnega koraka v pravo smer.
Slovenci smo kot družba močno odvisni od uporabe osebnega vozila. Več kot dve tretjini (67 odstotkov) svojih dnevnih poti opravimo z avtomobili. Imamo največ avtomobilov na tisoč prebivalcev v Evropski uniji, zato ne čudi, da največ toplogrednih plinov prihaja prav iz cestnega prometa.
Slovenci se radi bahamo s svojimi avtomobili
Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da se je število registriranih osebnih avtomobilov v zadnjih 10 letih povečalo za 14 odstotkov. Leta 2013 je bilo 516 avtomobilov na 1000 prebivalcev, leta 2022 pa 571. To je več od povprečja EU, kjer je bilo 2021 povprečno 567 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.
Glede na statistične podatke je tako lani vsako slovensko gospodinjstvo v povprečju imelo 1,4 avtomobila, kar pomeni, da nismo na preveč dobri poti glede okolju prijaznejših in varčnejših oblik mobilnosti. Ob tem mnogim avtomobil ni le prevozno sredstvo, temveč statusni simbol in čeprav je zaznati vse več zanimanja za električna vozila, številni (zaenkrat) ostajajo zvesti bencinu in dizlu.
Vlak kot optimalna alternativa
A za uspešen zelen prehod v prometu bo potrebno precej več kot samo razmisliti o ustrezni alternativi fosilnim gorivom pri osebnih avtomobilih. Spremeniti moramo odnos do potovalnih navad in več pozornosti usmeriti v javni promet ter poskrbeti za infrastrukturo, ki bo lahko konkurirala sodobnim standardom. Težava v Sloveniji je tudi umeščanje v prostor, saj se večina delovnih mest nahaja v mestih, kjer si ljudje ne morejo privoščiti domovanja, zato so prisiljeni k uporabi avtomobila.
Prva je torej odločitev za spremembo mobilnostnih navad, potem pa je nujen tudi dober podporni sistem, ki te bo pri odločitvi podpiral. Odlično alternativo denimo predstavlja železniški promet, ki glede na zadnje razpoložljive statistične podatke Evropske komisije predstavlja le 0,4 odstotka emisij toplogrednih plinov iz prometa. Po izračunih ogljičnega odtisa (Vir: Letno poročilo SŽ 2023 in Evropska okoljska agencija) potniški vlak letno proizvede skoraj petkrat manj CO2 kot avtomobil. Tovorni vlak pa kar štirinajstkrat manj kot tovorno vozilo na cesti.
Razlike, ki jih ne smemo spregledati
V Sloveniji se v prometnem sektorju letno porabi 36 odstotkov vse energije. Od porabljene energije v prometu 99 odstotkov pade na fosilna goriva, zato železnica predstavlja učinkovito alternativo drugim vrstam prevoza. Potniški vlak Slovenskih železnic je namreč v preteklem letu porabil 31 gCO2e/PKM, medtem ko avtomobil kar 143 g CO2e/PKM. Tovorni vlaki, ki v večji meri kot potniški vozijo po elektrificiranih progah, so porabili 10 g CO2e/NTKM, medtem ko tovorna vozila v cestnem prometu kar 140 g CO2e/NTKM.
Skrb za ohranjanje okolja je del etičnega kodeksa Slovenskih železnic in predstavlja pomemben del družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Pri ravnanju z okoljem je temeljni pristop preprečevanje vseh vrst onesnaževanja okolja že na izvoru njihovega nastajanja. Okoljska in varnostna tveganja, ki bi posledično lahko vplivala na okolje, želijo na Slovenskih železnicah zmanjšati na najmanjšo možno mero, zato so za vse električne vlake v potniškem in tovornem prometu naročili elektriko iz 100 % obnovljivih virov, kar pomeni 100 % zeleno energijo in praktično nič CO2.
Vlak – varna izbira tako za okolje, kot za ljudi
To pomeni, da od letos vsi električni vlaki v Sloveniji vozijo z elektriko, ki je 100% pridobljena iz obnovljivih virov energije, kar omogoča brezogljični prevoz potnikov in tovora. Železnice so torej trenutno edina veja prometa, ki lahko zagotovi, komercialni brez ogljični prevoz potnikov in tovora, kar pri zelenem prehodu predstavlja pomembno začetno prednost, ki jo je smiselno izkoristit tudi na ravni države in potovanje z vlakom promovirati kot trajnostni način prevoza.
Slovenske železnice se že od nekdaj zavzemajo za spoštovanje najvišjih standardov varstva okolja. Pri sledenju strateškega cilja za znižanje izpustov CO2 v transportnem sektorju, so z naročilom električnih vlakov iz 100 odstotnih obnovljivih virov energije naredile pomemben korak v smer potniškega in tovornega prometa brez ogljičnega odtisa. V potniškem prometu tako v letošnjem letu napram lanskemu ocenjujejo za okoli 83 %, v tovornem pa za okoli 50 % manjši ogljični odtis po tržni metodi izračuna emisij.
Ob tem ne gre zanemariti niti dejstva, da je železniški promet statistično gledano bolj varen v primerjavi s cestnim. S posodobitvijo in razvojem slovenske železniške infrastrukture oziroma vključitvijo Slovenije v evropsko mrežo hitrih prog pa je pričakovati, da se bo varnost prevoza po železnici še povečala. Več kot dovolj razlogov torej, da vlak postane vsaj občasna alternativa vašemu jeklenemu konjičku, kajne?
