Najugodnejša ponudba znaša 170 milijonov evrov
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek od vodstva direkcije za infrastrukturo želi čimprejšnjo izvedbo revizije projekta obnove železniške postaje Jesenice. To naj po možnosti stori s tujim strokovnjakom, ki bo primerjal stroške s tujimi projekti.
Ker se po ministričinih besedah v zadnjem času pojavljajo pomisleki, je treba pred nadaljnjimi dejavnostmi še enkrat temeljito preveriti in ugotoviti, ali je obseg načrtovane naložbe potreben za nemoteno delovanje železniškega sistema v državi po končani gradnji drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po ocenah povečal število tovornih vlakov tudi na postaji Jesenice, so sporočili z ministrstva. "Z ustrezno neodvisno strokovno recenzijo projekta bo mogoče verodostojno dognati, ali je obseg načrtovane naložbe upravičen in potreben," so zapisali.
Vodstvo direkcije za infrastrukturo bo moralo po izvedeni reviziji projekta predložiti poročilo o postopku in ugotovitvah.
V javnosti je namreč odmevala napovedana podražitev projekta gradnje jeseniške železniške postaje. Leta 2022 je ocenjena vrednost projekta znašala 81 milijonov evrov, končna ocenjena vrednost gradbenih del ob objavi javnega naročila je na podlagi upoštevanja inflacije in stanja na trgu narasla na 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba pa znaša 170 milijonov evrov z davkom.
Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in direkcije so podražitev med drugim utemeljili s tem, da so se ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pokazale potrebe po izvedbi dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu. Poudarili so, da gre za kompleksen projekt, ki bo prinesel številne koristi v železniškem prometu in za Jesenice.
Na Jesenicah je železniško vozlišče
Kot je na predstavitvi projekta marca dejala ministrica Alenka Bratušek, gre za res pomemben in obsežen projekt, saj je na Jesenicah železniško vozlišče. Postajo dnevno uporablja okoli 600, letno pa okoli 200.000 potnikov, je dodal vodja sektorja za naložbe v železnice na ministrstvu Dejan Jurkovič.
Mimo postaje dnevno pelje okoli 35 tovornih in 55 potniških vlakov. Ko bo postaja nadgrajena in ko bo zagotovljena še dvotirnost proge do Ljubljane, se bosta ti številki zvišali na 60 tovornih in 100 potniških vlakov, podvojilo pa naj bi se tudi število potnikov, je pričakovanja opisal Jurkovič.
Na postaji se spopadajo z dotrajanim stanjem železniške infrastrukture, premajhnim številom peroniziranih tirov in neustrezno peronsko infrastrukturo. Ni možna manipulacija vlakov dolžine 740 metrov, ki je danes evropski standard, pri menjavi vleke oziroma lokomotiv pa je oviran promet ostalih vlakov, je navedel.
Z naložbo želijo po njegovih besedah doseči evropske standarde, povečati hitrosti vlakov skozi postajno območje s sedanjih maksimalnih 35 na 100 kilometrov na uro in skrajšati potovalne čase. Prav tako želijo z nadgradnjo postaje zagotoviti uporabnikom prijaznejšo infrastrukturo, povečati varnost prometa in potnikov ter dostopnost železniškega prometa, hkrati pa zmanjšati obremenjenost poseljenega območja s hrupom.
Projekt mnogih obnov in dodatne gradnje
Predstavnik podjetja SŽ – projektivno podjetje Edmund Škerbec je takrat pojasnil, da nadgradnja obsega 21,2 kilometra tirov z optimizacijo tirne sheme in 58 kretnic, izvedbo 20,4 kilometra novega voznega omrežja, 1,8 kilometra novih protihrupnih ograj ter nadgradnjo in prilagoditev signalno varnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav.
Po načrtih bi obnovili tudi stavbo postaje, vključno s fasadnim ovojem, stavbnim pohištvom in streho. Železniško progo bi podaljšali, tako da bi nastali dve novi postajališči, in sicer na Plavžu in na Hrušici. Projekt obsega tudi obnovo in sanacijo premostitvenih objektov ter ureditev parkirišč. Za varno prečkanje tirov bi zgradili nov podhod, obstoječi podhod pa podaljšali. Železnica namreč deli mesto, občina pa si želi večje povezljivosti.
Projekt sta marca obravnavala tudi odbora DZ-ja za finance ter za infrastrukturo, okolje in prostor, ki sta pozvala k skrbnosti pri pripravi železniških projektov in sprožitvi ustreznih postopkov v primeru sumov korupcije ali kartelnega dogovarjanja.
