Revizija projekta drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jo je opravilo torinsko podjetje Geodata Engineering, kaže, da so mogoči prihranki med približno 115 in 210 milijoni evrov. Po mnenju sveta za civilni nadzor gradnje drugega tira pa gre za površno študijo, ki opravičuje prenapihnjene stroške gradnje.
Direkcija za infrastrukturo je objavila poročilo revizije, po kateri bi stroški gradnje drugega tira, ki bi bil namenjen izključno tovornemu prometu in bi bila pri gradnji predorov uporabljena tehnologija NATM, dosegli 930 milijonov evrov (brez DDV-ja). Če bi predore gradili po metodi TBM, bi bili stroški nekoliko nižji in bi dosegli vrednost 924 milijonov evrov.
Tehnologija NATM, ki jo nekateri imenujejo tudi metoda brizganega betona, sicer pomeni postopni izkop čela predora z varovanjem izkopnega profila s sidri, mrežami in brizganim betonom. TBM pa je stroj, ki potuje po tirih in s stene pred sabo lušči kamnino, ki jo po tekočem traku odvaža ven iz predora. Kakor se stroj premika naprej, tako za seboj izdeluje betonsko oblogo, ki utrdi stene in prepreči krušenje kamnine in vdor vode.
TBM je cenejša tehnologija
Stroški projekta drugi tir bi bili višji, če bi bila proga namenjena mešanemu prometu, torej tudi potniškemu. V tem primeru bi minimalni stroški z uporabo tehnologijo NATM brez DDV-ja dosegli 1,01 milijarde evrov, maksimalni pa 1,77 milijarde evrov. Uporaba tehnologije TBM bi minimalne stroške znižala na 842 milijonov evrov, maksimalne pa na eno milijardo evrov.
Stroški projekta drugi tir bi bili višji, če bi bila proga namenjena mešanemu prometu, torej tudi potniškemu. V tem primeru bi minimalni stroški z uporabo tehnologijo NATM brez DDV-ja dosegli 1,01 milijarde evrov, maksimalni pa 1,77 milijarde evrov. Uporaba tehnologije TBM bi minimalne stroške znižala na 842 milijonov evrov, maksimalne pa na eno milijardo evrov.
Revizija na koncu ugotavlja, da so celotni stroški drugega tira, če bi bil ta namenjen zgolj tovornemu prometu, zelo visoki v primerjavi z omejeno varnostjo in razpoložljivostjo proge v primerjavi gradnje proge za mešani promet. Če bi bil drugi tir grajen zgolj za tovorniški promet, bi namreč stroški projekta pri tehnologiji NATM dosegli 930 milijonov brez DDV-ja, po tehnologiji TBM pa 924 milijonov brez DDV-ja.
Najcenejša je izvedba za tovorni promet
Poudarili so, da je cena stroškov za progo, ki bo namenjena izključno tovornemu prometu, zelo osnovna in narejena le za to, da revizorji podajo grob pregled v primerjavi z možnostjo projekta za mešani promet. Za projekt, ki bi bil namenjen izključno tovornemu prometu, po navedbah iz revizije ne obstaja podrobna projektna dokumentacija in bi bili pravilnejši stroški lahko pripravljeni v ločeni in podrobnejši oceni stroškov.
Poudarili so, da je cena stroškov za progo, ki bo namenjena izključno tovornemu prometu, zelo osnovna in narejena le za to, da revizorji podajo grob pregled v primerjavi z možnostjo projekta za mešani promet. Za projekt, ki bi bil namenjen izključno tovornemu prometu, po navedbah iz revizije ne obstaja podrobna projektna dokumentacija in bi bili pravilnejši stroški lahko pripravljeni v ločeni in podrobnejši oceni stroškov.
Rezultati analize po več merilih sicer kažejo, da je izvedba za tovorni promet brez servisnih predorov najugodnejša rešitev, ki združuje koristi in prihranke, vendar pa je pomanjkljiva glede varnosti. Pri gradnji predora je mogoče doseči zmanjšanje cene za okoli 33 odstotkov na podlagi cene na izkopani kubični meter. Kot piše v poročilu revizije, bi lahko bila gradnja predorov brez servisnih predorov cenejša za 234 milijonov evrov.
Revizija predvideva tudi 12 odstotkov dodatnih stroškov. Ti naj ne bi presegli 35 odstotkov oziroma 255,98 milijona evrov. Stroški vzdrževanja pa so ocenjeni na šest milijonov evrov letno oziroma 180 milijonov za obdobje 30 let.
Svet za civilni nadzor: Površna študijaSvet za civilni nadzor gradnje drugega tira meni, da gre za površno študijo, ki je namenjena predvsem upravičevanju prenapihnjenih stroškov gradnje drugega tira. Predstavnik sveta Stanko Štrajn opozarja, da ni dovolj zgolj objava revizije projekta, temveč bi bilo treba omogočiti dostop do gradiv, na podlagi katerih je DRI pripravil svoje investicijske ocene.
Po Štrajnovih besedah že osnutek študije kaže na negospodarno ravnanje, zato bo svet podal pobudo na Računsko sodišče. Napovedujejo revizijo ravnanja vlade oziroma ministrstva in revizijo delovanja družbe DRI, je za Radio Slovenija sklenil Štrajn.
