Izgradnja drugega tira Koper-Divača je še vedno ena izmed razvojnih prioritet vlade, bodo pa odločitve glede projekta povezane z izkoriščenostjo razvojnih potencialov koprskega pristanišča.
S tem so se na ministrstvu za infrastrukturo odzvali na neuradne informacije o ugotovitvah OECD-ja, da je projekt preveč tvegan.
Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik Mednarodni prometni forum (ITF) pri OECD-ju v analizi projekta drugega železniškega tira Koper-Divača namreč ocenjuje, da projekt pomeni (pre)veliko tveganje za Slovenijo, še posebej, ker ni jasno, kako hitro bo v prihodnjih letih rasel promet v Luki Koper.
V ITF-u po navedbah virov, ki jih je pridobil časnik, ne verjamejo, da bo Luka Koper ob modernizirani obstoječi progi do Divače sposobna zapolniti zmogljivosti, ki jih bo ponudil drugi tir. Avtorji analize naj bi bili tako neuradno precej kritični do projekta, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov.
Menijo, da bi bilo še pred gradnjo drugega tira pametneje, če bi Luka Koper ob rastoči konkurenci med severnojadranskimi pristanišči korenito nadgradila svoj poslovni model, ki bi ji omogočil uresničitev vseh potencialov za rast. Čas za to bi si lahko kupila z zgraditvijo zalednega terminala v Divači, ocenjenega na več deset milijonov evrov.
Končno poročilo šele čez nekaj tednov
Na ministrstvu v odzivu na te neuradne informacije opozarjajo, da analiza še ni dokončno izdelana - končno poročilo bo nared šele čez nekaj tednov. Analizo, ki zajema tudi pregled možnih modelov javno-zasebnega partnerstva, bi sicer morali javnosti predstaviti minuli petek, a so predstavitev odpovedali, ker da so potrebne dodatne proučitve.
Na ministrstvu v odzivu na te neuradne informacije opozarjajo, da analiza še ni dokončno izdelana - končno poročilo bo nared šele čez nekaj tednov. Analizo, ki zajema tudi pregled možnih modelov javno-zasebnega partnerstva, bi sicer morali javnosti predstaviti minuli petek, a so predstavitev odpovedali, ker da so potrebne dodatne proučitve.
Na ministrstvu pravijo, da osnutek poročila ocenjuje različne možnosti oziroma modele javno-zasebnega partnerstva, za izvedbo katerih pa je potreben določen čas. Ob tem potrjujejo, da ITF predlaga tudi prehodno rešitev, ki bi odpravila ozko grlo in z vzpostavitvijo ustreznega zalednega terminala omogočila pospešen razvoj Luke Koper.
Cilj je razvoj edinega slovenskega pristanišča
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je izpostavil, da teh ugotovitev ne gre razumeti v smislu, da gre za alternativo, ampak le kot prehodni ukrep, ki bi lahko omogočal, da se tudi v vmesnem obdobju, dokler ne bomo prišli do izgradnje drugega tira, omogoči nadaljnji pospešen razvoj Luke Koper in maksimalno zmanjšajo tveganja.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je izpostavil, da teh ugotovitev ne gre razumeti v smislu, da gre za alternativo, ampak le kot prehodni ukrep, ki bi lahko omogočal, da se tudi v vmesnem obdobju, dokler ne bomo prišli do izgradnje drugega tira, omogoči nadaljnji pospešen razvoj Luke Koper in maksimalno zmanjšajo tveganja.
Posebej pa na ministrstvu opozarjajo, da je projekcija izvedbe drugega tira oziroma njegova ekonomska upravičenost pogojena z zmogljivostmi oziroma razvojnimi načrti Luke Koper. Drugi tir tako po njihovih navedbah ni cilj sam po sebi, temveč je glavni cilj razvoj edinega slovenskega pristanišča.
Če bo na drugem tiru ustrezna količina tovora, bo njegova privlačnost za investitorje bistveno drugačna, kot če bi bil drugi tir z manj prometa, je danes povedal Gašperšič. Ravno zato je po njegovih besedah ključno, da se tudi Luka Koper v tem vmesnem obdobju ustrezno okrepi, omenjeni zaledni terminal pa je ena od možnosti za to. A tudi za izvedljivost tega ukrepa je treba, tako minister, narediti še dodatne analize.
