Od prihoda prve gomulke na naše tire v tem letu mineva 50 let.
Res je, da nobene od teh gomulk ni več na naših tirih, je pa tudi res, da nekje kakšna pa še vseeno vozi. In ni za pozabiti, da je zadnja, ki je prva prišla v Slovenijo 311-001, bila pred odhodom k novemu kupcu nekaj let pri meni v »varstvu« na železniški postaji v Tržišču. Je bila edina gomulka v tistem času, ki se ji ni nič zgodilo, a je bila najbolj oblegana v Slovenija takrat. Oblegale so jo šole, specialna policija, gasilci itd. Vsakdo je nekaj potreniral, otrokom pa smo celo dovolili, da so zapisali po rahlo zarjaveli prijetne grafite. Na njej je manjkal samo tulec sirene, ki si ga je za spomin vzel prisrčni ljubitelj te serije… Serija 311 še vedno vozi. Žal je gomulki po mojih občutkih odbila tista zadnja ura, saj lastnik nima več namena veliko sredstev vlagati v obnovo te serije kot je opaziti, čeprav je nujno potrebna za dokaj nemoteno opravljanje prevoza potnikov glede na frekvenco vlakov in števila potnikov. Za moj okus je serija 311 popolna. Kot potnik se na njej počutim udobno, vozni časi so podobni kot pri ostalih vlakih, ker nisem zahteven mi tudi ostali parametri ustrezajo in v poletnih časih jih po navadi za dva meseca umaknejo iz prometa tako, da nam ni prevroče. Kot strojevodja pa jo rad vozim. Imam svojo zasebnost, prostor, kjer lahko pojem, prostor, kjer se lahko posedi, ko je čakanje in še kaj bi lahko naštel. Trenutno je v reviziji 311-209. Zaradi posledic železniške nesreče je po servisnem posegu vozna 311-221, na žalost pa se je lastnik odločil, da sredstva od zavarovanja ne bo vložil tudi v obnovo 311-211, ki sedaj čaka na delavniškem tiru nekega novega lastnika ali pa… Jaz bi jo prepustil spretnim oblikovalcev kovin v Proizvodnem obratu v Mostah ali kje drugje in kmalu bi bila zopet še ena garnitura več na voljo. Tako nam ne bi bilo potrebno prepogosto potniške vlake voziti s klasičnimi garniturami, povzročati zato zamud itd. Ker je kader, ki gomulke dobro pozna že po večini v pokoju, je zelo pomembno, da imamo dobrega inštruktorja na tem področju in dobro delavnico ter servis, ki rešuje tekoče zadeve med dvema pregledoma. Pohvala gre inštruktorju Jožetu Baumkirher, ki je vedno na voljo ob pojavi napak, ki so včasih kratko malo čudne in nejasne, a jih strokovnjak njegovega kova pozna in zna tudi odpraviti. Pohvala tudi ostalim, ki kljub vsemu in pomanjkanju rezervnih delov naredijo veliko oz. kar se da, da 311 obratuje. Prav bi bilo, če smo pred desetimi leti na eno izmed gomulk napisali, da je na naših tirih že 40 let, da to tudi sedaj obeležimo in ne, da gre ta obletnica kar tako mimo brez omembe. Mogoče bo predlog prof. Bogić Mladena obrodil sadove. To pa bomo mogoče tudi videli na eni ali celo vseh naših gomulkah, če se bo našel denar za 5 nalepk, ki bi jih kot obeležje nalepili za nekaj časa na naše »stare mame«, ki se še ne dajo in skozi ropotanje koles budijo spomine in kujejo nove zgodbe. "Gomulka srečno in ne se dat"!