Državni načrti Davorin Terčon: Zelo nasprotujemo takšni železnici, ker nas očitno nekdo močno vleče za nos!
Koper – Bo uresničevanje čezmejne železniške povezave Trst–Divača
prehitelo drugi tir ali gre le za projektantske špekulacije na
meddržavni ravni? Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je še pod
vodstvom nekdanjega ministra Zvoneta Černača objavilo javno naročilo za
izdelavo idejnega projekta nove železniške proge Trst–Divača na
slovenskem odseku.
Gradnja omenjene čezmejne železniške povezave je sestavni del evropskega
prednostnega projekta na relaciji Lyon–Trst, z nadaljevanjem proti
Budimpešti in ukrajinski meji, za katerega sta se Italija in Slovenija s
pismom o nameri dogovorili že 26. februarja 2006. Več let je kazalo, da
se bo ta proga priključila drugemu tiru Koper–Divača v predoru pod
Črnim Kalom, a je Italija leta 2011 od tega projekta odstopila in se
kasneje s Slovenijo dogovorila za drugačen potek trase in za priključek
na slovensko železniško omrežje pri Divači.
Dve možnosti trase: s predorom ali brez
Po izboru najprimernejše različice železniške proge naj bi nova železnica prestopila italijansko-slovensko mejo 1,6 kilometra severozahodno od Fernetičev, potem pa sta na voljo dve možni varianti. Po prvi bi bila proga na slovenskem Krasu dolga 4,5 kilometra, od tega 3,8 kilometra v predoru (to bi bilo nadaljevanje predora iz italijanske strani, celoten predor bi bil skupaj z italijanskim odsekom dolg 15 kilometrov). Druga različica pa predvideva dolžino 4,1 kilometra in nič predorov na slovenskem ozemlju. Obe progi naj bi omogočali hitrosti vlakov do 250 kilometrov na uro. Po prvi različici bi odkopali 685.000 kubičnih metrov zemljišča, po drugi pa 245.000. Idejni projekt naj bi izdelali v približno enem letu. Do konca marca 2015 pa naj bi po dogovoru med Slovenijo in Italijo Slovenija sprejela prostorski načrt.
Župani raje za obnovo obstoječih prog
»Menimo, da nas zelo vlečejo za nos. V sežanski občini smo odločno proti takemu projektu, za katerega želi italijanska država samo za projektiranje od EU potegniti 52 milijonov evrov. Sam projekt pa so ocenili na poldrugo milijardo evrov. Menimo, da taka 'supersonična' vlaganja sploh niso potrebna. Samo na železniški postaji v Sežani premorejo 40 tirov, po njih pa pelje le manjše število vlakov. Če bi za bistveno manj denarja obnovili obstoječe tire, ki potekajo na ravnem terenu, bi lahko dosegali enake hitrosti. Zdaj pa bi v Divačo namesto dveh tirov (iz koprske in sežanske smeri) pripeljali še dva dodatna tira. Ob štirih tirih nikogar ne zanima, kako bi nova železnica ovirala nov kraški vodovod, prav tako ne, da čez Kras že peljejo avtoceste in da ga bodo presekali še s plinovodom,« pravi župan Sežane Davorin Terčon.
Terčon ima podporo tudi pri drugih županih s Krasa, kar kaže, da Kraševci ne bodo zlepa pristali na zastavljeno projektantsko invazijo. Še posebno, ker ne verjamejo, da ne bi bilo mogoče obnoviti sedanjih prog in bistveno ceneje dosegati enakih učinkov.
Ministrstvo je javno naročilo za idejni projekt objavilo pred mesecem dni, rok za oddajo ponudb pa je 8. april. A tudi 28 vprašanj na Portalu javnih naročil, ki so jih do včeraj postavili kandidati za izdelavo projektov, kaže, da nosilci javnega naročila niso bili ravno kos nalogi. Bodočim načrtovalcem se odpira vrsta dilem, ki jih odpira ne dovolj natančno pripravljena razpisna dokumentacija.
Dve možnosti trase: s predorom ali brez
Po izboru najprimernejše različice železniške proge naj bi nova železnica prestopila italijansko-slovensko mejo 1,6 kilometra severozahodno od Fernetičev, potem pa sta na voljo dve možni varianti. Po prvi bi bila proga na slovenskem Krasu dolga 4,5 kilometra, od tega 3,8 kilometra v predoru (to bi bilo nadaljevanje predora iz italijanske strani, celoten predor bi bil skupaj z italijanskim odsekom dolg 15 kilometrov). Druga različica pa predvideva dolžino 4,1 kilometra in nič predorov na slovenskem ozemlju. Obe progi naj bi omogočali hitrosti vlakov do 250 kilometrov na uro. Po prvi različici bi odkopali 685.000 kubičnih metrov zemljišča, po drugi pa 245.000. Idejni projekt naj bi izdelali v približno enem letu. Do konca marca 2015 pa naj bi po dogovoru med Slovenijo in Italijo Slovenija sprejela prostorski načrt.
Župani raje za obnovo obstoječih prog
»Menimo, da nas zelo vlečejo za nos. V sežanski občini smo odločno proti takemu projektu, za katerega želi italijanska država samo za projektiranje od EU potegniti 52 milijonov evrov. Sam projekt pa so ocenili na poldrugo milijardo evrov. Menimo, da taka 'supersonična' vlaganja sploh niso potrebna. Samo na železniški postaji v Sežani premorejo 40 tirov, po njih pa pelje le manjše število vlakov. Če bi za bistveno manj denarja obnovili obstoječe tire, ki potekajo na ravnem terenu, bi lahko dosegali enake hitrosti. Zdaj pa bi v Divačo namesto dveh tirov (iz koprske in sežanske smeri) pripeljali še dva dodatna tira. Ob štirih tirih nikogar ne zanima, kako bi nova železnica ovirala nov kraški vodovod, prav tako ne, da čez Kras že peljejo avtoceste in da ga bodo presekali še s plinovodom,« pravi župan Sežane Davorin Terčon.
Terčon ima podporo tudi pri drugih županih s Krasa, kar kaže, da Kraševci ne bodo zlepa pristali na zastavljeno projektantsko invazijo. Še posebno, ker ne verjamejo, da ne bi bilo mogoče obnoviti sedanjih prog in bistveno ceneje dosegati enakih učinkov.
Ministrstvo je javno naročilo za idejni projekt objavilo pred mesecem dni, rok za oddajo ponudb pa je 8. april. A tudi 28 vprašanj na Portalu javnih naročil, ki so jih do včeraj postavili kandidati za izdelavo projektov, kaže, da nosilci javnega naročila niso bili ravno kos nalogi. Bodočim načrtovalcem se odpira vrsta dilem, ki jih odpira ne dovolj natančno pripravljena razpisna dokumentacija.
