V Slovenskih železnicah so danes podpisali dogovor o ukrepih za izboljšanje poslovanja na več področjih
V Slovenskih železnicah so danes podpisali dogovor o ukrepih za
izboljšanje poslovanja na več področjih, ki bo v letošnjem letu prinesel
14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov.
Dogovor bo veljal od 1. maja letos do 31. decembra 2013.
Poslovodstvo Slovenskih železnic z Dušanom Mesom
na čelu je dogovor o ukrepih na področju prihodkov, izdatkov in
materialnih stroškov ter na področju plač, povračil in drugih prejemkov v
koncernu železniških družb podpisalo s predsedniki reprezentativnih
sindikatov in predsedniki svetov delavcev. Podpisu je prisostvoval tudi
minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.
Skladno
z dogovorom se bodo plače zaposlenim, razen tistim z osnovno bruto
plačo v višini 619 evrov, znižale za med štiri in pet odstotkov, odvisno
od višine bruto plače, delavcem z individualnimi pogodbami pa za 16
odstotkov.
Stimulacije se bodo prepolovile, tisti na individualnih pogodbah pa jih v
času veljavnosti dogovora ne bodo prejemali. Regres bo izplačan v
višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo
prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na
višino minimalne plače, zaposlenim z več kot 26 dni letnega dopusta pa
se bo število dni dopusta zmanjšalo.
Najpozneje do 1. septembra
bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z
zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem
števila vodilnih delovnih mest.
Vodstvo in sindikati na Slovenskih železnicah so se dogovorili o
znižanju plač. Dogovor bodo podpisali v torek, veljal pa bo že za maj,
je poročala TV Slovenija.
Foto; EuroCity 150 "EMONA", E.lok 1116.124+1116.175
V skladu z dogovorom bodo zaposleni po kolektivni pogodbi prejeli od tri
do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in
tudi vodstvo pa 16 odstotkov manj. Gre za enega najpomembnejših ukrepov,
kako izboljšati poslovanje družbe, ki je v prvem četrtletju pridelala
osem milijonov evrov izgube.
Foto; EC 159 "CROATIA" ,E.lok 1116.014
Pogajanja so bila težka, a nujna. Kot je povedal prvi sindikalist na
Slovenskih železnicah Silvo Berdajs, bo znižanje plač v povprečju za 4,2
odstotka veljalo od 1. maja do konca leta 2013. Vodilni so se
odpovedali tudi regresu, medtem ko ga bodo ostali prejeli v višini
minimalne plače. Po posebni lestvici se znižuje tudi dopust.
Slovenske železnice iščejo priložnosti za sodelovanje s tržaškim
pristaniščem. Predsednik uprave Dušan Mes se je v torek o tem pogovarjal
s predsednico pristaniške uprave v Trstu Marino Monassi, prisoten pa je
bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini.
LJUBLJANA, TRST>“Iščemo nove poslovne možnosti,” pravi Dušan Mes. A poudarja, da je bil to šele prvi obisk: “In nič več kot to.”
V Trstu resno ponudbo za sodelovanje iz Slovenije pričakujejo v
prihodnjih dneh. A Mes je še previden. Ali bodo pogovori uspešni in bodo
Slovenske železnice tudi zares zapeljale na tržaške pristaniške tire,
se bo pokazalo v dveh ali treh mesecih, ocenjuje.
Na vprašanje, ali s sodelovanjem s Trstom želijo zmanjšati odvisnost od koprskega pristanišča, Mes odgovarja: “Ne, nikakor, gre za dodatne možnosti.”
V Trstu so pogovorom z vodstvom Slovenskih železnic posvetili veliko
pozornosti. Pred nekaj meseci so v pristanišče poleg domačih železnic
Trenitalia sprejeli že avstrijski Rail Cargo Austria, zanimanje iz
Slovenije pa vidijo kot nov dokaz uspeha tržaškega pristanišča. Tržaški
župan Roberto Cosolini je za tržaški časnik Il Piccolo povedal,
da so ga vodilni iz Slovenskih železnic že pred nekaj meseci potipali,
da bi želeli sodelovati s Trstom, in je njihovo prošnjo spravil do
tržaške pristaniške uprave, ki jo vodi Marina Monassi. “Nova železniška ponudba je dobrodošla za razvoj pristanišča,” je Monassijeva povedala po srečanju z Dušanom Mesom in članoma uprave Igorjem Hribarjem in Milanom Jelencem.
O ponudbi, ki jo pričakuje od Slovenskih železnic, pa bodo potem
odločali posamezni operaterji, ki imajo koncesijo v pristanišču.
Slovenija - Medtem ko se Slovenske železnice
še vedno borijo z rdečimi številkami, neučinkovitostjo in
organizacijskim kaosom, pa je v Evropi več primerov, da so železniške
storitve lahko tudi donosen posel.
Najlepši zgled je nemški državni železniški operater Deutsche Bahn
(DB), ki je imel lani rekordno leto, saj sta z njim potovali skoraj dve
milijardi potnikov oziroma največ doslej. Posledično so se za desetino,
na 37,9 milijarde evrov, zvišali tudi prihodki, dobiček pa je zrasel za
četrtino, na 2,3 milijarde evrov. Družba optimistično zre tudi v
prihodnost, saj želi letos zvišati prihodke na 40 milijard evrov,
dobiček pa na 2,6 milijarde. Obenem načrtuje obsežno širitev, v okviru
česar naj bi ustvarili 10.000 novih delovnih mest. Dodatne zaposlene
deloma potrebujejo zaradi sindikatov, ki so zahtevali dodatne dopuste,
deloma pa zaradi načrtov, da bodo več dela na področju varnosti in IT
opravili znotraj družbe. Do leta 2013 bo DB po svetu tako zaposloval že
296.000 ljudi, še bolj ambiciozne pa so poslovne napovedi, saj naj bi se
zdajšnji prihodki do leta 2020 skoraj podvojili, na 70 milijard evrov.
Večje tegobe ima DB na pravnem področju, kjer se je pred kratkim
znašel celo v ustavnem sporu zaradi privatizacije nemškega železniškega
sistema. DB je namreč za leto 2008 načrtoval privatizacijo 25-odstotnega
deleža, kar pa je zaradi finančnega zloma kmalu padlo v vodo. Oblasti
so bile kot alternativo privatizaciji pripravljene izpeljati tudi
prodajo premoženja, a DB je svojo nepremičninsko enoto prodal že leta
2007. Ustavno sodišče v Karlsruheju je nato vseeno presodilo, da je
parlament s spremembo zakonodaje izpolnil svojo dolžnost, nadaljnje
vpletanje v poslovne odločitve DB pa bi resno ogrožalo zmožnost
poslovanja družbe v skladu z ekonomsko logiko. Odmeven je tudi primer,
ko je DB pred kratkim najel močno odvetniško ekipo zaradi odločitve
ameriških sodišč. Ta so namreč žrtvam holokavsta omogočila tožbe proti
francoskemu državnemu železniškemu operaterju SNCF zaradi odgovornosti
pri prevozih žrtev v koncentracijska taborišča, DB pa se boji, da
podobno čaka tudi njih.
Romanski operaterji se držijo nad gladino
Morebitne tožbe preživelih žrtev holokavsta pa očitno ne bodo prišle
do živega niti načrtom rasti francoskega velikana SNCF, ki je v sklopu
programa modernizacije oznanil naročilo hitrih vlakov TGV v vrednosti
900 milijonov evrov. Trideset vlakov bo dobavil industrijski konglomerat
Alstom, SNCF pa ima opcijo še za dodatnih 10, kar bi lahko vrednost
naročila zvišalo na 1,2 milijarde evrov. Alstom je s tem odstopil tudi
od pritožbe pri EU na naročilo železniškega operaterja Eurostar, ki je
veliko pogodbo namesto s francoskim proizvajalcem sklenil z nemškim
tekmecem Siemensom. Kljub temu pa za SNCF ni posebno uspešno leto, saj
je zaradi manjšega povpraševanja utrpel kar 80-odstotni upad dobička na
letni ravni.
V Italiji je glavni železniški operater Trenitalia, ki je prek družbe
Ferrovie dello Stato v posredni državni lasti. Družba se je zadnja leta
posvečala zlasti racionalizaciji poslovanja in krčenju stroškov, kar je
prispevalo k močnemu izboljšanju poslovnih rezultatov. Zlasti uspešno
je bilo prestrukturiranje oddelka tovornega prometa, ki mu je od leta
2006 do danes uspelo izgubo zmanjšati že za 75 odstotkov, in to kljub
oteženim tržnim razmeram zaradi gospodarske krize. Oddelek namerava v
naslednjih letih še naprej zniževati stroške ter se osredotočati na
mednarodni promet, integracijo različnih načinov transporta in povezave
med glavnimi evropskimi pristanišči, kar naj bi že do leta 2013
pripomoglo k ponovni dobičkonosnosti. Potniški oddelek je medtem še
uspešnejši, saj je zaradi njegovega pozitivnega poslovanja imela
Trenitalia lani dobiček v višini 73 milijonov evrov.
Španija ima za Kitajsko drugo največje omrežje hitrih vlakov na
svetu, skladno z evropsko zakonodajo pa so tudi tu komercialni
operaterji ločeni od infrastrukture, ki je v lasti državnega podjetja
ADIF. Kljub obsežni liberalizaciji v zadnjih letih državni operater
RENFE še vedno obvladuje večino trga, izjema so le nekateri lokalni
železniški operaterji v pokrajinah Katalonija, Valencija in Baskija,
medtem ko operater FEVE upravlja infrastrukturo ozkotirne železnice na
severu države (Asturija, Kantabrija, Navara). RENFE zadnja leta izvaja
tudi program modernizacije, pri čemer je glavni poudarek na posodobitvi
zastarelega informacijskega sistema. Sicer je družbo precej prizadela
tudi finančna kriza, zato bodo namesto načrtovanega nakupa desetih novih
hitrih vlakov v vrednosti 270 milijonov evrov obnovili obstoječe, kar
jih bo stalo le 30 milijonov. Vseeno je RENFE lani utrpel celo minimalno
izgubo.
V Veliki Britaniji velika tržna koncentracija
Britanski železniški sistem je že od leta 1997 večinsko privatiziran
in precej fragmentiran, pri čemer je železniška infrastruktura v lasti
Network Rail, ki je posebna oblika zasebne družbe po britanskem zakonu.
Železniške storitve medtem opravlja kar 26 zasebnih družb, ki jim država
podeljuje franšize (podobno kot koncesije), številne med njimi pa
vzporedno upravljajo tudi integriran sistem transporta oziroma
kombinacijo železniškega in avtobusnega prometa. A prav pri slednjih se v
zadnjem času pojavljata stagnacija in izkrivljenost trga, saj samo pet
največjih izmed skupno kar 1245 prevoznikov prepelje celo 70 odstotkov
vseh potnikov, zaradi česar se pojavljajo zametki monopolnih praks.
Zaradi tega je regulator konkurence že začel razmišljati o različnih
ukrepih, denimo uvedbi vozovnic, veljavnih pri različnih operatorjih.
Kljub temu transportni trg vztrajno raste, zlasti zaradi močnega
razvoja železnic, saj je britansko prometno ministrstvo razpisalo novo
franšizo za upravljanje železnice ob zahodni obali Otoka. Največja
transportna družba v državi, FirstGroup, je ob tem vseeno objavila
slabše rezultate, zlasti zaradi slabšega poslovanja avtobusne enote na
severu, kjer so vladni varčevalni ukrepi prebivalstvo še posebej
prizadeli. Prvi tekmec Stagecoach je imel medtem predvsem zaradi
krepitve železniške enote v prvih devetih mesecih poslovnega leta okoli
desetodstotno rast prihodkov.
Slovenske železnice so v sodelovanju z mestno občino Kranj v okviru
evropskega projekta Cobraman naredile pomemben korak k revitalizaciji
degradiranih urbanih območij v mestu Kranj. V okviru projekta smo se
osredotočili na območje železniške postaje Kranj. Mestna občina Kranj je
postavila Info točko in kolesarnico, na Slovenskih železnicah pa smo
poskrbeli za ureditev okolice, ter nudili vso strokovno pomoč. Projekt
Cobraman, v skupni vrednosti 196.000 evrov, v katerem sodeluje devet
partnerjev iz Srednje Evrope, je izdatno podprla tudi Evropska unija.
Za naše potnike je najpomembnejša pridobitev to, da lahko na Info
točki dostopajo do spletne strani SŽ in s tem do vseh aktualnih
informacij o vožnjah vlakov, morebitnih zamudah, ponudbah… Potniki lahko
poleg tega brezplačno uporabljajo Wi-Fi in novo urejeno kolesarnico.
Članica poslovodstva Slovenskih železnic, gospa Jelka Šinkovec
Funduk, je dejala, da smo se na SŽ z veseljem pridružili projektu, v
katerem lahko obiskovalcem poleg informacij o degradiranih urbanih
območjih ponudimo še sodobno in uporabno rešitev dela postajnega
območja. Ob tem je dodala še, da se z odprtjem Info točke in kolesarnice
urejanje kranjske železniške postaje ni končalo.
Uprava Slovenskih železnic je zaposlene že pozvala, da povrnejo preveč izplačane stroške za prevoz na delo
Nadzorni svet Slovenskih železnic bo na današnji seji med drugim
obravnaval informacije o poslovanju železnic v lanskem letu, seznanil pa
se bo tudi s poslovanjem v prvih dveh mesecih letos. Nadzorniki bodo
govorili tudi o povračilu preveč izplačanih stroškov prevoza na delo, je
dejal predsednik nadzornega sveta Bojan Brank.
Brank, ki
je konec marca sicer podal odstopno izjavo z mesta predsednika, je
pojasnil, da je uprava Slovenskih železnic zaposlene že pozvala, da
povrnejo preveč izplačane stroške za prevoz na delo. Več podrobnosti o
tem, koliko zaposlenih je to že povrnilo ter koliko tožb je bilo
vloženih proti ostalim, pa naj bi bilo znano po današnji seji, je dejal
Brank, ki do imenovanja novega predsednika ostaja prvi mož nadzornega
sveta železnic.
Notranja revizija Slovenskih železnic je namreč sredi lanskega leta
ugotovila, da si je 109 zaposlenih v letih 2009 in 2010 izplačalo
145.000 evrov potnih stroškov in na ta račun povečevalo mesečne
prihodke. Previsoke potne stroške so si vodilni izplačevali v času
krčenja stroškov in števila zaposlenih.
Nadzorniki bodo
obravnavali tudi ukrepe za minimalizacijo valutnega tveganja portfelja
izvedenih finančnih ukrepov in kreditov Slovenskih železnic, se
seznanili s podrobnejšimi informacijami o remontu proge med Pivko in
Gornjimi Ležečami in obravnavali revizijsko poročilo računskega sodišča o
ravnanju z nepremičninami.
Nadzorniki so sicer na seji konec
marca potrdili tudi poslovni načrt za letos, po katerem naj bi čista
izguba skupine ob koncu leta znašala 6,7 milijona evrov. Slovenske
železnice so lani ustvarile 478,38 milijona evrov poslovnih prihodkov.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 2,06 milijona evrov, čista izguba
pred obdavčitvijo pa 9,55 milijona evrov.
Prejeta odločba o dodelitvi sredstev za projekt »Izvennivojsko
križanje ceste G1–2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi in železniške
proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih«
Organ upravljanja v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo je dodelil sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj
za projekt »Izvennivojsko križanje ceste G1 – 2 odsek 1313 Ormož –
Središče ob Dravi in železniške proge št. 41 Ormož – Murska Sobota v
Pušencih«. Projekt je v skladu z odločbo upravičen do prispevka
skupnosti v višini 4.308.371,20 EUR. Ocenjena vrednost projekta znaša
5.682.548,00 EUR.
Z izgradnjo izvennivojskega
prehoda glavne ceste G1-2 in železniške proge št. 41 Ormož–Murska
Sobota, ki bo predvidoma zaključen v maju 2014, bo posodobljenih 882
metrov ceste, zgrajenih 183 metrov cestnega nadvoza čez železnico in
podhod za pešce pod železnico na območju postajališča, poleg tega pa
bodo prestavljeni ter zaščiteni tudi komunalni vodi (plinovodi,
vodovodi, TK vodi, elektro vodi, javna razsvetljava).
Z izgradnjo izvennivojskega križanja
ceste in železnice, ukinitvijo nivojskega prehoda ter ustreznejšimi
tehničnimi elementi ceste se bo izboljšala prometna varnost za vse
uporabnike ceste in železnice ter zagotovljena večja pretočnosti prometa
na povezovalni cesti. Z naložbo se bodo znižali stroški uporabnikov,
zmanjšal hrup in emisije izpušnih plinov. Poleg večje prometne varnosti
se bodo z uresničitvijo projekta izboljšale tudi bivalne razmere
lokalnega prebivalstva, saj se bosta zaradi boljše prometne pretočnosti
in odprave ozkega grla (čakanje pred spuščenimi zapornicami) zmanjšala
hrup in količina izpušnih plinov.
V železniškem muzeju Slovenskih železnic v Ljubljani se bo v naslednjih
dneh zvrstile tri privlačne prireditve za mlade in za že malo dalj časa
mlade.
V torek, 15. maja, na mednarodni dan družin, Železniški
muzej Slovenskih železnic v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
Slovenije na obisk vabi vse družine. Med 10. in 18. uro si bodo družine
lahko brezplačno ogledale muzej, ki je na Parmovi 35 v Ljubljani.
Ob 16. uri bo organiziran voden ogled razstave, dan družin pa bomo
dodatno popestrili še s postavitvijo modelne vrtne železnice v merilu
1:22.
Na mednarodni muzejski dan, v petek, 18. maja, bo za
vse obiskovalce vstop v Železniški muzej med 10. in 18. uro brezplačen.
Ob 10. in 15. uri bosta organizirana vodena ogleda razstave, obiskovalci
pa si bodo lahko med drugim ogledali modulno maketo v merilu HO (1:87)
in se popeljali z vrtno železnico.
V soboto, 19. maja, pa bo v železniškem muzeju od 9. do
16. ure potekal sejem modelnih železnic, ki ga pripravlja Društvo
ljubiteljev železnic Železna cesta. Na njem bodo vsi ljubitelji modelnih
železnic lahko prodajali ali menjali svoje modele, predstavila pa se
bodo društva ljubiteljev modelnih železnic.
Tudi na ta dan bo vstop v muzej brezplačen, obiskovalce pa bo popeljala
tudi vrtna železnica. Ob 11. in ob 14. uri bo organiziran voden ogled
muzejske zbirke.
Slovenske železnice same ne morejo preživeti, kdo jih bo rešil? Bo res pokusil že večkrat povabljeni Deutsche Bahn?
Dušan Mes, ki je manj kot dva
meseca prvi mož Slovenskih železnic, priznava, da sami dolgoročno ne
morejo preživeti. Niti tovorni promet ne. "Še vedno smo 'izgubaško'
podjetje, ampak z dobrimi trendi," je prepričan naš sogovornik. Čeprav
družba, ki jo čaka nujno dokončanje kadrovske sanacije, tudi letošnje
leto posluje z izgubo, v minusu je tako potniški kot tudi tovorni promet
...
Znova je oživela ideja o logističnem holdingu, je še relevantna, je sploh še uresničljiva?
To,
da so poslovni rezultati v skupini SŽ še vedno negativni, je dejstvo.
Je pa tudi res, da se je v letih 2009–2011 izguba močna zmanjšala in se
je trend močno obrnil navzgor. Izguba iz leta 2009, ki je bila dobrih 30
milijonov, se je leta 2010 znižala na 19, leta 2011 pa je bila okrog 11
milijonov evrov. V tem času se je podjetje kadrovsko precej saniralo,
čeprav je treba marsikaj še postoriti. Slovenske železnice res še ne
dosegajo pozitivnih rezultatov, je pa tudi res, da ima malo podjetij v
Sloveniji v teh kriznih časih take pozitivne trende kot Slovenske
železnice.
Kaj pa osnovno vprašanje, logistični holding, je še realna možnost?
Slovenske
železnice, še zlasti pa njihov del tovorni promet, lahko dolgoročno
preživi le z močnim strateškim partnerjem. Ta bi nam lahko pomagal
doseči nove trge. Slovenske železnice prepeljejo le okrog pet odstotkov
tovora v notranjem prometu, ki se še zmanjšuje, ker se industrijska
proizvodnja v Sloveniji v zadnjih letih krči. Zato smo odvisni predvsem
od trga v Avstriji, na Bavarskem, na Slovaškem ... Strateški partner
mora SŽ ponuditi ne le denar, ampak tudi tovor, skratka posel. Edino
takšna ideja je možna in sprejemljiva.
Menite, da obstaja
možnost lastniškega vstopa Deutsche Bahn v Slovenske železnice, če malo
špekulirava po zadnjem obisku premierja v Nemčiji ...
Težko odgovorim, ker ne poznam dobro zgodovine dogovarjanja, ampak menim, da je možna.
Poldrugi
mesec ste približno na vročem stolu prvega železničarja, ste si z vsem
že na jasnem? Ste spoznali vse, kar je pomembno za prihodnost državnih
železnic?
V kratkem času seveda ne spoznaš vsega, ampak
bistvene zadeve sem spoznal in tudi postavil cilje, ki jih moramo doseči
v doglednem času. Naše podjetje opravlja gospodarske javne službe v
skladu z zakonodajo in menim, da je treba letos z naročnikom teh
storitev (državo) urediti pogodbena razmerja za nekaj let, da lahko
podjetje dolgoročno načrtuje svoj razvoj. Nujno je treba končati
prestrukturiranje znotraj koncerna, ki poteka že od lani, treba je tudi
kadrovsko prestrukturirati podjetje in seveda potem "pridobiti"
strateškega partnerja oziroma na druge načine omogočiti investicije. Če
pa bodo izgube Slovenskih železnic spet trideset ali štirideset
milijonov, potem pa to zagotovo ni realna možnost.
Računate
letos ali prihodnje leto na poplačilo že obljubljenih in "uzakonjenih"
134 milijonov terjatve do države, če ne vsega, pa vsaj na del tega ...
Boste tožili državo, če plačila ne bo?
Država je, kot že
rečeno, stoodstotna lastnica Slovenskih železnic. Država je sprejela
zakon, ki določa povračilo te terjatve. Kot kaže, bo zakon, ki to
omogoča, delno popravljen, vsekakor pa mora biti spremenjen tako, da bo
ugoden za Slovenske železnice in njihovega lastnika, torej državo. Če
država kot lastnica predvideva strateškega partnerja na državnih
železnicah, je normalno, da bo omenjeni zakon spremenjen tako, da
Slovenskim železnicam ne bo povzročal škode. Za nas je pomembno, da bo
zakon tudi v prihodnje priznaval terjatev in nam omogočal primerno
rešitev.
Kaj pa to pomeni za finančno stabilnost podjetja? Problem s tekočo likvidnostjo?
Težave
Slovenskih železnic so ta hip povezane predvsem z nesprejetjem
rebalansa državnega proračuna. Denar za obveznosti, ki jih izvajamo za
državo v okviru gospodarskih javnih služb, tudi v potniškem prometu,
dobivamo prek proračuna. Ko bo sprejet rebalans in zakon o uravnoteženju
javnih financ, kjer je zajeta tudi terjatev v višini 134 milijonov
evrov, bo problematika insolventnosti Slovenskih železnic rešena, z
likvidnostjo pa bodo težave skozi celo leto 2012.
"Po prvih ocenah bodo podatki za prve štiri mesece vsekakor pod pričakovanji."
V kakšni kondiciji so SŽ? Kakšna je izguba po prvih mesecih, pa ocena za naprej?
V
prvih treh, štirih mesecih imamo nekaj izpada prihodkov zaradi
nesprejetega rebalansa letošnjega proračuna. Primanjkljaj se kaže na
infrastrukturnem delu ter pri delu našega gradbenega podjetja, saj
nekateri projekti stojijo. Izpad je na potniškem prometu, v tovornem
prometu pa smo imeli v prvih dveh mesecih objektivne težave zaradi
vremenskih razmer, po Evropi in tudi pri nas, saj je Luka Koper kar
nekaj časa delovala okrnjeno. Po prvih ocenah bodo podatki za prve štiri
mesece vsekakor pod pričakovanji. Prepričan pa sem, da bodo na koncu
leta rezultati zadovoljivi.
Pa kakšna je številka po treh mesecih? Celotna izguba, pa minus v potniškem in tovornem prometu?
Konsolidiranih
podatkov za prve tri mesece še ni. Sta pa tako potniški kot tovorni
promet poslovala z izgubo, ki je večja od načrtovane.
Kakšni pa so poslovni prihodki sistema Slovenskih železnic v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem?
V
tovornem prometu so v prvih treh mesecih poslovni prihodki od lanskih
manjši za slabih 10 odstotkov, v potniškem prometu pa za dobra 2
odstotka. V infrastrukturi so prihodki za skoraj 8 odstotkov pod
lanskimi. Kot omenjeno, je najbolj skrb vzbujajoče stanje v Železniškem
gradbenem podjetju. Tam so prihodki zaradi zamika del, ki se financirajo
iz državnega proračuna, le slabih 60 odstotkov lanskih. V drugih
družbah so prihodki v okviru pričakovanih.
Tovorni promet vsi štejejo kot rešilno bilko?
Tovorni promet ni rešilna bilka, je dejavnost, ki je najbolj zahtevna.
Na trgu je ...
Točno,
in več kot 90 odstotkov svojih storitev na tem segmentu izvozimo.
Odvisni smo od tujih prevoznikov in gospodarske rasti na tujih trgih in
dejansko smo v tej verigi le majhen člen. Zato je tovorni promet tako
zahteven. Tveganja v poslovanju tovornega prometa so velika, konkurenca
pa je vedno bolj agresivna. To seveda pomeni manjši "izplen" prihodka.
Mi trenutno samostojno vozimo le po Sloveniji, pridobivamo pa že
dovoljenja za prevoze v Avstriji in na Madžarskem. Ko bomo vsa
dovoljenja pridobili, bomo morali obnoviti naša vozna sredstva, kar pa
pomeni nov denar ...
V preteklosti je bilo v tovornem prometu
veliko posrednikov, ki so zelo služili, Slovenske železnice pa so
velikokrat vozile tudi pod svojo lastno ceno. Ste že porezali te "lovke"
posrednikov? Je počiščeno na tem področju?
To je problem
majhnosti Slovenskih železnic. Tovor v veliki meri obvladujejo veliki
špediterji – avstrijski in nemški, tudi nekateri azijski …
Ampak posredniki so tudi pri nas v Sloveniji?
Pri
nas imamo zelo malo posrednikov. Imamo poslovne odnose z dvema
podjetjema, ki sta tudi v precejšnji naši lasti, v enem imamo malo manj
kot polovičen lastniški delež, v drugem več kot četrtinski lastniški
del. Ti dve podjetji "pripeljeta" precej posla Slovenskim železnicam.
Takšen način delovanja imajo vse železnice v Evropi, ki svojo prodajno
mrežo organizirajo v svojih odvisnih podjetjih, na primer nemške
železnice prek DB Schenkerja. Tudi mi bomo v prihodnje potrebovali
močnejšo prodajno mrežo po Evropi oziroma po naših ciljnih trgih.
"Za letos je načrtovano za odpravnine okoli
devet milijonov evrov. To je tudi predvidena izguba Slovenskih železnic
ob koncu leta."
Kritiki opozarjajo, da Slovenske
železnice niso imele in nimajo zadovoljive kadrovske strukture
"prodajnikov", ki bi pripeljale več tovora na tire. Je to resen problem?
Zagotovo
je to ena od težav. Na Slovenskih železnicah ves čas govorimo o
zniževanju stroškov, o kadrovskem saniranju podjetja, o aferah, zelo
malo pa se govori in piše o prodajnih aktivnostih. Dejstvo je, da z
nadaljevanjem reorganizacije v družbi dajemo osrednjo vlogo prav
prodaji. Stroški se morajo po moje "samoomejiti" glede na dane razmere,
prodajno aktivnost pa je gotovo treba okrepiti. Načinov za to je več –
samostojno delovanje, s povezovanjem z drugimi, tudi ob kapitalskem
sodelovanju ali kako drugače, ali pa prek špediterjev. Doslej je bila
prodajna komponenta podcenjena ali malce zanemarjena.
Dobre prodajnike je zelo težko najti, za mali denar, plače na Slovenskih železnicah najbrž niso posebno vabljive ...
So
odraz realnega stanja, je pa res, da imajo podjetja, ki pri plačah
nimajo omejitev, prednost. Dobre prodajnike lažje dobijo podjetja, ki
jim lahko ponudijo vabljive plače. To je zagotovo res.
Ko smo
pri kadrih, kadrovska sanacija za letos in prihodnje leto predvideva
tudi zmanjšanje števila zaposlenih? Z mehkimi metodami upokojevanja,
koliko jih bo izstopilo iz vlaka?
V poldrugem letu imamo na
tem področju rezerve za okoli tisoč zaposlenih. Ko bo pripravljen
kadrovski načrt za naslednji dve leti, bomo ugotovili še druge možnosti.
Verjamete v dogovor s socialnimi partnerji-sindikati?
Seveda!
Prvi del dogovora smo dosegli, o drugem se še pogajamo, razumevanje
socialnim partnerjev je veliko, saj je škoda zamuditi priložnost, da se
kadrovska sanacija enkrat za vselej zapre. Potem bo odgovornost
poslovodstva na drugi strani, torej pri pridobivanju tovora in iskanju
različnih rešitev, ki bodo Slovenske železnice dvignile na višjo raven.
Kolikšen del denarja je namenjen za "kadrovsko" čiščenje Slovenskih železnic?
Za
letos je načrtovano za odpravnine okoli devet milijonov evrov. To je
tudi predvidena izguba Slovenskih železnic ob koncu leta. Naš cilj je,
da je izguba v podjetju ob koncu leta v višini načrtovanih odpravnin, na
drugih področjih pa moramo pripeljati do točke, ko lahko napovemo, da
smo v prihodnjem letu na Slovenskih železnicah pripravljeni na pozitiven
poslovni rezultat, brez izgube.
V času vsesplošnega
zategovanja pasu vsi pričakujejo/mo, da se bodo plače znižale tudi na
Slovenskih železnicah. Kakšen bo odstotek znižanja?
O tem se
še pogajamo. Dogovor s socialnimi partnerji bomo poskušali skleniti do
konca meseca, zato ne bi želel napovedovati, ker bi lahko vsak moj
stavek ogrozil nadaljnja pogajanja. Vse je odvisno tudi od dogovora o
predčasnem upokojevanju, pa seveda tudi glede regresa, zato ne bi želel
prehitevati … do konca maja bo vse znano.
V SCT-ju, kamor ste prišli kot "rešitelj", ste skočili v prazen bazen, verjamete, da bo na Slovenskih železnicah drugače?
Ne
vem, ali je bil v SCT bazen prazen ali ne, še vedno verjamem, da bi SCT
lahko bil uspešna zgodba. Vendar so za reševanje podjetja, ki je v
krizi, potrebni menedžment in zaposleni, še bolj nujno lastniki in tudi
upniki (v glavnem banke).Če bi rešili SCT, banke ne bi izgubile toliko
denarja. Menim pa, da so Slovenske železnice zelo dobro podjetje in
neprimerljive z SCT.
V sredo, 9. maja, so minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač,
generalni direktor Slovenskih železnic Duan Mes in župan občine Pivka
Robert Smrdelj uradno odprli prenovljeno postajališče Košana.
Obnovljeno postajališče je del obsežnejšega projekta – celovite obnove
celega odseka proge Košana-Gornje Ležeče. Z opravljenimi deli se je
hitrost vlakov na tem odseku s 40 kilometrov na uro povečala na 75 do 95
kilometrov na uro, zmogljivost proge pa s 119 vlakov na dan na 144
vlakov na dan.
Celovito obnovljeno postajališče potnikom omogoča prijetno čakanje na
vlak in enostaven ter varen dostop do obeh novih peronov, saj je bil
zgrajen podhod, ki je opremljen tudi z dvigali. Zato postajališče
samostojno uporabljajo tudi gibalno ovirani potniki. Ob postajališču je
urejeno tudi parkirišče.
Postajališče so odprli generalni direktor SŽ Dušan Mes, župan Pivke
Robert Smrdelj in minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač (z
leve).
Novo postajališče je opremljeno v skladu z najsodobnejšimi standardi in potnikom ponuja novo kakovost.
Nova fotoreportaža slika vlaka v Saint Petersburg v Rusiji, 7:may.2012 . Foto ; Denis K. Железнодорожные вокзалыв Санкт-Петербурге(Россия) Все поезданажелезных дорогах России
Slovenske železnice vodilne, ki so si leta 2009 in 2010 izplačevali
previsoke stroške za prevoz na delo, pozivajo, naj te zneske poravnajo,
sicer pa jim grozijo s tožbami.
V ponedeljek je poslovodstvo Slovenskih železnic v okviru izvajanja
ukrepov za reorganizacija in racionalizacijo sklenilo, da bodo proti
tistim vodilnim zaposlenim, ki so si leta 2009 in 2010 izplačevali
previsoke stroške za prevoz na delo, vložili tožbe, če o teh zneskih v
prihodnjih 14 dneh ne bodo sklenili sporazuma o vračilu denarja.
Sklep
se nanaša na delavce z individualno pogodbo, ki so v letih 2009 in 2010
prejeli višje povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, kot to
določa interni pravilnik Slovenskih železnic (le povrnitev stroškov
uporabe avtomobila do najbližjega javnega prevoza). Preveč izplačane
stroške za prevoz na delo morajo izplačati vsi, tudi če niso več
zaposleni na Slovenskih železnicah.
V omenjenem obdobju naj bi si
109 zaposlenih izplačalo 145.000 evrov potnih stroškov in na ta račun
povečevali mesečne prihodke. Previsoke potne stroške so si vodilni
izplačevali v času krčenja stroškov in števila zaposlenih. To pa je
sredi lanskega leta ugotovila notranja revizija.
Poslovodstvo
Slovenskih železnic sicer danes tudi nadaljuje pogajanja s socialnimi
partnerji o ukrepih za izboljšanje poslovno-finančnega stanja skupine
Slovenske železnice in za omejitev učinkov gospodarske krize. Prvi del
ukrepov, ki predvideva, da se bo v letu in pol število zaposlenih v
sistemu zmanjšalo za 12 odstotkov, je bil sprejet aprila.
Ljubljana - Odločitev ministrstva za
infrastrukturo in prostor, da projekta drugi tir železniške proge med
Divačo in Koprom ne bo prijavilo na razpise za evropska sredstva v
okviru sedanje finančne perspektive, bi lahko usodno vplivala tudi na
prihodnji razvoj Luke Koper.
Bo minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač
zaradi varčevanja žrtvoval drugi tir med Divačo in Koprom in raje
podprl 57 milijonov evrov vredno gradnjo proge med Koprom in Trstom?
(Foto: Luka Cjuha)
Junija bo tako minilo leto dni, odkar je vlada Boruta Pahorja
potrdila državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev
pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Omenjeni načrt, ki je Luko
stal tri milijone evrov, naj bi "omogočil dolgoročni razvoj koprskega
pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost". Poleg povečanja obsega
pristanišča s sedanjih 280 na 404 hektarje načrt predvideva tudi
povečanje pretovornih zmogljivosti, na 35 milijonov ton letno. Ta cilj
temelji na treh ključnih točkah: novi sodobni železniški povezavi z
zaledjem, novem tovornem vhodu in tretjem pomolu.
Načrt je zdaj - če odštejemo nesoglasja z občinskim svetom glede
tretjega pomola in pobude za ukinitev terminala za razsute tovore -
očitno padel že na prvi točki. Po rdeči luči, ki jo je vlogi za evropsko
sofinanciranje gradnje drugega tira prižgalo ministrstvo Zvonka Černača,
je Luka do nadaljnjega "obsojena" na povezavo z obstoječo progo. Res
je, da bo država v njeno modernizacijo skupaj vložila 127 milijonov. A v
Luki poudarjajo, da ta kljub temu zadošča le na srednji rok, natančneje
do višine letnega pretovora okoli 21 milijonov ton. Po podatkih iz
letnega poročila so sicer v Luki lani zabeležili za več kot 17 milijonov
ton pretovora, kar je 1,7 milijona ton več kot v letu 2010.
Posojilo EIB za večji pretovor, prostora na tirih pa ne bo
Če bo torej količina skupnega pretovora v Luki rasla najmanj z isto
hitrostjo kot lani, kar je ob lanskem povečanem povpraševanja v
Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem v prihodnjih dveh letih relativno
verjetno, bi tako lahko Luka Koper "magično mejo" 21 milijonov ton
dosegla najkasneje konec leta 2014. Toda tudi takrat drugi tir z izjemo
gradbenega dovoljenja očitno ne bo bistveno bliže realnosti kot danes,
saj zaradi rebalansa proračuna v zraku že visijo pripravljalna in druga
dela. Kot smo že poročali, Černačevo ministrstvo še vedno ni našlo osem
milijonov evrov za odkupe preostalih zemljišč, nekatera pripravljalna
dela, revizije, plačilo projektanta in tako naprej.
Pri tem velja opozoriti, da je Luka Koper lani celo dobila
35-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za
financiranje širitve kontejnerskega terminala, ki je po navedbah iz
letnega poročila pomembno pripomogla k lanski, kar 23,6-odstotni rasti
ladijskega pretovora kontejnerjev. V Luki trenutno pripravljajo tudi
študijo glede razvoja kontejnerskega terminala, ki "je ne želijo
komentirati, ker še ni zaključena". Tudi ta naj bi po neuradnih
informacijah med pogoji za nadaljnji razvoj navajal gradnjo drugega
tira. Če torej povzamemo, je Luka Koper pri EIB za dobo 20 let najela
posojilo, katerega odplačevanje bi ji morda v prihodnosti lahko otežil
kar največji lastnik (država), ki je najprej sprejel in nato pohodil
svoj prostorski načrt. Kontejnerji sicer predstavljajo približno
tretjino skupnega pretovora Luke (5,3 od skupaj 17 milijonov ton).
Zbogom drugi tir, dober dan proga Trst-Koper?
Kljub nekaterim pomislekom o (pre)visoki ceni drugega tira do
Divače, ki je zdaj skupaj z DDV ocenjen na 1,3 milijarde evrov, je
ključno vprašanje, kako bodo "vakuum" pri njegovi pripravi izkoristile
sosednje države. Italija ima tako Slovenijo v šahu že na najmanj dveh
frontah: poleg tega, da bo od njene ocene čezmejnih vplivov odvisen
nadaljnji razplet priprave drugega tira do Divače, je evropska komisija,
kot je neuradno slišati, bolj ali manj potihoma vse bolj naklonjena
tudi podpori za gradnjo osemkilometrske proge med Koprom in Trstom. To
podpirajo tudi v koprski SD.
A č eprav bi ta Luki prinesla povezavo na baltsko-jadranski koridor
in ji omogočila alternativni "izhod na kopno", ima več "minusov": od
večjega deleža tujih prevoznikov, ki bi jemali tržni delež Slovenskim
železnicam (SŽ), in morebitnega dokončnega izpada drugega tira iz
evropskega financiranja, do potencialnih "nagajanj" italijanskih
oblasti Luki Koper, ki bi bila v interesu konkurenčnih pristanišč, in
izgub nekaterih strateških prednosti Slovenije