Vodstvo Slovenskih železnic d. o. o. je na današnji novinarski konferenci predstavilo aktualno stanje družbe, načrte in vizijo vodenja. Obrazložilo je tudi ključne strateške smernice razvoja in prve operativne korake za izboljšanje finančnega položaja družbe.
Slovenske železnice d. o. o. (SŽ) v prihodnjih letih čakajo številni strateški izzivi – liberalizacija trga logističnih storitev, globalizacija poslovanja ter razvoj celovitih, integriranih logističnih storitev - na katere morajo v vodstvu kar najhitreje poiskati odgovore. Ker so SŽ v finančno nezavidljivem položaju, bodo prvi koraki novega vodstva šli v smeri zaustavitve negativnih poslovnih trendov. Za SŽ so tako sedaj nujni ukrepi za racionalizacijo in izboljšanje poslovanja, ukrepi za povečanje prihodkov, ukrepi za zmanjšanje izdatkov in materialnih stroškov, ukrepi za racionalizacijo stroškov dela, prav tako tudi povečanje nadzora nad stroški in optimizacija finančnih virov.
Goran Brankovič, generalni direktor Slovenskih železnic, ki je mandat nastopil 1. oktobra letos, je povedal, da »stanje SŽ ni zavidljivo in tako kot je sedaj več ne gre«. Poudaril je, da »je za Slovenske železnice nujna reorganizacija, finančna konsolidacija in povečanje prihodkov v Poslovni enoti tovorni promet, slednje je tudi moja ključna prioriteta pri vodenju. Šele na tej osnovi bomo lahko tudi učinkovit in zanimiv strateški partner. SŽ morajo postati tehnološko napreden in stroškovno učinkovit logistični operater, ki bo ponujal celovito logistično storitev v prevozu blaga preko slovenskega dela panevropskih transportnih koridorjev. Razviti moramo tudi ponudbo celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu in postati tehnološki nosilec modernizacije železniške infrastrukture.«
Tudi PE tovorni promet vstopa v novo obdobje svojega delovanja. Novo vodstvo tovornega prometa ima strategijo in je odločeno, da bo sistem poslovanja na področju tovornega prometa hitro prilagodilo novim razmeram in s pridom izkoristilo nove priložnosti, ki jih ponuja spremenjeni sistem. Spremenjene tržne razmere zahtevajo hitro prilagoditev, hkrati pa prinašajo niz poslovnih priložnosti. »Usposabljanje prodajnega teama, širitev poslovanja na področje celostne logistične storitve, poudarjeno usmerjanje k potrebam kupcev, partnersko sodelovanje z Luko Koper, povečevanje aktivnosti v tujini in širitev na nove trge v regiji JV Evrope, razvoj sodobnega logističnega terminala Moste, optimizacija procesov poslovanja in povečevanje produktivnosti, racionalizacija materialnih stroškov so nekatere izmed glavnih aktivnosti, ki jih je Poslovna enota tovorni promet že začela aktivno izvajati«, je poudaril Robert Vuga, direktor PE tovorni promet.
Marjan Zaletelj, direktor PE vzdrževanje infrastrukture, je povedal, da je železniška infrastruktura v Sloveniji dobro vzdrževana, vendar funkcionalno zastarela. »Rešitev vidimo v sprejetju ambicioznega nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture, ki ga trenutno pripravljamo skupaj z Direktoratom za železniški promet in Direkcijo za izvajanje investicij v železniško infrastrukturo za obdobje od leta 2010 do leta 2023. Glavne proge bi morale zagotoviti večjo nosilnost in višjo hitrost vlakov, izvedena bi morala biti tudi elektrifikacija še ne-elektrificiranih odsekov,« je poudaril Zaletelj.
Direktor PE potniški promet, Boštjan Koren, je povedal, da so SŽ lani prepeljale več kot 16,6 milijona potnikov, za letos pričakujejo, da bo številka ostala približno enaka. Boštjan Koren je izpostavil: »Z nabavo novih voznih sredstev in nadaljevanjem posodobitve sistema za prodajo vozovnic se bo kakovost storitev v železniškemu potniškemu prometu bistveno povečala. Prav tako bomo morali razviti ponudbo celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu ter postati nosilec integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji.«
Direktor področja za kadre, Mirko Zorenč, je povedal, »da se izvaja kadrovsko prestrukturiranje in zmanjševanje stroškov dela, predvsem s pospešenim naravnim odlivom, kajti povprečna starost zaposlenih na SŽ je precej visoka. Trenutno je na SŽ d. o. o., 7.797 zaposlenih, trend števila zaposlenih pa zadnja leta pada. Stroški dela znašajo trenutno v povprečju 15,4 milijona evrov na mesec, od tega so stroški plač okoli 11 mio evrov na mesec.« Glede učinkov ukrepov, ki jih letos izvajajo na kadrovskem področju, je povedal, da bodo na koncu leta znašali približno 11 milijonov evrov.
Matilda Kočar, direktorica področja za ekonomiko, je povedala, da »so SŽ v prvih devetih mesecih izkazale čisto izgubo v višini 30,8 mio evrov (stanje na 30. september 2009). Dosežena izguba je posledica slabega poslovanja tovornega prometa in prenizkih sredstev za opravljene storitve na področju opravljanja javno gospodarskih služb v potniškem prometu. Rebalans poslovnega načrta za leto 2009 napoveduje, da bo izguba SŽ na koncu leta 2009 znašala 45,3 mio evrov.«
»Bilančna izguba je posledica prenesene izgube iz preteklih let in izgube tekočega leta, ta znaša konec septembra letos 66 mio evrov (zaokroženo na celo število). Pri tem je pomembno poudariti, da nas ta izguba iz preteklih let obremenjuje že od zaključka poslovne sanacije v letu 2003, kar pomeni, da smo 41 mio evrov izgube prenesli od takrat. To obremenjuje in otežuje naše poslovanje, predvsem z vidika kapitalske ustreznosti SŽ« je pojasnila Matilda Kočar.
Glede zadolženosti družbe je povedala, da »zadolženost SŽ znaša na dan 30. september 2009 skupaj 332 mio evrov (zaokroženo na celo število). Od tega je 195 mio evrov kreditov prenesenih s časa zaključka poslovne sanacije v letu 2003. V obdobju od 2003 do 30. septembra letos smo se tako dodatno zadolževali predvsem dolgoročno – za kredite za nova vozna sredstva in vzdrževanje voznih sredstev.«