









Nova fotoreportaža slika za MODELLBAHN SEJEM DUNAJ .
4.del v Ponedeljek, 14.11.2011


Na Agenciji za okolje (Arso) so namreč za Dnevnik včeraj potrdili, da so konec oktobra zavrgli zahtevek ministrstva za promet za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Ker je ta eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, so tako zelo verjetno padli v vodo tudi načrti Družbe za razvoj in investicije (DRI), da bi prve razpise za gradbena dela pri 900 milijonov evrov vrednem projektu objavila še letos. Zelo verjetni ponovni zamik gradnje 27 kilometrov proge pod vprašaj postavlja tudi črpanje 400 milijonov evrov denarja iz kohezijskih skladov. Po naših informacijah so sicer predstavniki evropske komisije zaradi zamud pri pripravi projekta za drugi tir ministrstvo že konec septembra opozorili, naj čim prej začne pripravljati rezervne projekte s področja železnic, ki bi Sloveniji omogočili črpanje denarja iz aktualne finančne perspektive do leta 2013.
Kot je razvidno iz sklepa, ki ga je agencija za okolje sprejela 24. oktobra, je zahteva za okoljevarstveno soglasje padla zaradi nepopolne vloge. To je ministrstvo prek najetega pooblaščenca, družbe DIS Consulting, ki jo je zastopala Odvetniška družba Neffat, vložilo v začetku marca. "Ker je bila priložena dokumentacija nepopolna, smo stranko 6. maja s pozivom k dopolnitvi opozorili na pomanjkljivosti," so poudarili na agenciji.
Čeprav jo je DIS Consulting mesec dni kasneje delno dopolnil s poročilom o vplivih na okolje, agenciji ni ustrezno pojasnil, kam bodo gradbinci odlagali trajne viške materiala, izkopanega pri gradnji. Po ugotovitvah agencije je namreč zmogljivost predlagane deponije Bekovec (807.000 kvadratnih metrov) kar za polovico manjša od predvidene količine izkopanega materiala (1,2 milijona kvadratnih metrov). Obenem so na agenciji opozorili na pomanjkljivosti v poročilu o vplivih na okolje, ki da ni ustrezno ocenilo dolgoročnih in kratkoročnih vplivov posega na tla, krajino in vodno telo Rižane. Ker DIS Consulting kljub dvakratnemu podaljšanju roka vloge ni dopolnil, jo je agencija po dobrih sedmih mesecih oktobra dokončno zavrnila, zato bo moralo ministrstvo celoten postopek začeti znova. DIS Consulting bo sicer za dela po pogodbi z ministrstvom skupaj prejel 1,6 milijona evrov.
Odločitev agencije za okolje pa bo zagotovo odmevala tudi v Bruslju. Predstavniki evropske komisije, ki so zaradi financiranja železnic v zadnjem mesecu in pol dvakrat obiskali Slovenijo, kjer so se srečali tudi z ministrom za promet Patrickom Vlačičem, so na sestankih poudarili, da bi lahko naša država ostala celo brez evropskih sredstev za projekt drugega tira. Tega bo Slovenija po načrtih zgradila šele leta 2018, za to, da bi bil upravičen do denarja še iz aktualne finančne perspektive, pa bi morali vlaki po njem voziti že vsaj tri leta prej. Ker bi v primeru izgube kohezijskega denarja Slovenija morala najti še dodatnih 400 milijonov evrov za projekt, ki bi jih drugače pokrila EU, so iz Bruslja našo vlado pozvali, naj pripravi realne časovne načrte za izvedbo drugega tira in obenem začne načrtovati rezervne železniške projekte, ki bi jih financirala z evropskim denarjem.


Medsebojno povezan oziroma integriran sistem javnega potniškega prometa bi na državni ravni lahko zaživel v letu 2013, v najslabšem primeru pa do leta 2014.
Teoretični oziroma strokovni del projekta je potekal med letoma 2007 in 2009, z letom 2010 pa se je začel izvedbeni del, ki naj bi bil uresničen najpozneje do omenjenega leta 2014. Že v letu 2012 naj bi zaživeli štirje pilotni oziroma preizkusni projekti, in sicer na relacijah Zagorje-Ljubljana, Maribor-Slovenske Konjice, Šentrupert-Trebnje-Novo mesto in Ljubljana-Škofljica-Grosuplje, je na današnji predstavitvi dosedanjih in prihodnjih dejavnosti na tem področju povedal generalni direktor direktorata za promet na prometnem ministrstvu Bojan Žlender.
Da se bo ta dolgo želeni projekt zdaj končno uresničil, zagotavlja tudi 6,3 milijona evrov odobrenih evropskih sredstev, kar predstavlja 85 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, ki znaša 7,4 milijona evrov.
Glavni cilj projekta je povezati železniški in avtobusni - tako medkrajevni kot mestni - promet v usklajen sistem, ki bo čim več potnikom omogočal prevoz, konkurenčen danes prevladujočemu, a za okolje bolj obremenjujočemu prevozu z avtomobili.
Da bi se to zgodilo, bo treba v pogovoru z izvajalci prevozov in ob upoštevanju potreb potnikov poskrbeti za ustrezno frekvenco in hitrost javnih prevozov, njihovo medsebojno usklajenost in seveda tudi ne previsoke cene. S tem namenom se bo oblikoval skupen nacionalni vozni red in z njim povezan informacijski portal za potnike ter uvedla enotna vozovnica.
Nova direkcija bo upravljala z milijoni
Za te naloge bo 1. januarja 2012 uradno zaživela direkcija za javni potniški promet, ki bo kadre dobila iz obstoječih zaposlenih na prometnem ministrstvu. Ta upravljavec integriranega sistema javnega potniškega prometa bo pod eno streho združil tudi zdaj po različnih ministrstvih in občinah razdrobljena sredstva za področje javnega potniškega prometa. Po Žlenderjevih navedbah bo s prometnega ministrstva najprej v upravljanje dobil okoli 72 milijonov evrov. V naslednjem koraku na ministrstvu računajo še na približno 30 milijonov evrov, ki jih občine namenjajo za posebne linijske prevoze.
Računajo tudi na najmanj 25 milijonov evrov sredstev, ki jih imajo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za šolstvo in šport ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki vsako na svojem področju zagotavljajo subvencije za specifične skupine potnikov. "To pa je denar, ki ni več tako majhen. Ko to povežemo, dobimo upravljavca, ki s prevozniki lahko naredi bistvene korake naprej," pravi Žlender.

Preiskava avgustovskega trčenja potniškega in tovornega vlaka je razkrila, da je nesrečo povzročil strojevodja potniškega vlaka, ki je s postaje speljal brez dovoljenja.
Do dogodka 26. avgusta letos je prišlo zaradi začetka vožnje potniškega vlaka s tira 4 postaje Jesenice brez dobljenega dovoljenja za vožnjo, so ugotovitve preiskovalne komisije sporočili s Slovenskih železnic (SŽ). Ocenjena škoda znaša 1,58 milijona evrov.
Mnenje komisije torej deloma potrjuje neuradne informacije, da naj bi nesrečo zakrivil strojevodja potniškega vlaka, ki je s postaje odpeljal prezgodaj in kljub rdeči signalni luči.
Težavo pri preiskavi SŽ-ja in ministrstva za promet je sicer povzročalo dejstvo, da naprave, ki sledijo dogajanju na postaji, med nesrečo niso delovale pravilno.
Preiskava SŽ-ja le del večje preiskave Komisija je o ugotovitvah svoje preiskave obvestila prometni inšpektorat, inšpektorat za delo, policijo in sektor za preiskovanje železniških nesreč in incidentov na ministrstvu za promet. Nesrečo sicer preiskujejo tudi na policiji in v sektorju za preiskovanje železniških nesreč in incidentov.
V neposredni bližini železniške postaje na Jesenicah sta 26. avgusta namreč trčila tovorni in potniški vlak, po prvih podatkih SŽ pa se je nesreča zgodila, ko je potniški vlak iz smeri Jesenic speljal s postaje proti Novi Gorici, v tistem trenutku je na postajo iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak.
Pri trčenju so se iztirili del potniškega vlaka, lokomotivi in vagon tovornega vlaka, v nesreči pa se je poškodovalo 34 ljudi, devet med njimi huje.