Medsebojno povezan oziroma integriran sistem javnega potniškega prometa bi na državni ravni lahko zaživel v letu 2013, v najslabšem primeru pa do leta 2014.
Teoretični oziroma strokovni del projekta je potekal med letoma 2007 in 2009, z letom 2010 pa se je začel izvedbeni del, ki naj bi bil uresničen najpozneje do omenjenega leta 2014. Že v letu 2012 naj bi zaživeli štirje pilotni oziroma preizkusni projekti, in sicer na relacijah Zagorje-Ljubljana, Maribor-Slovenske Konjice, Šentrupert-Trebnje-Novo mesto in Ljubljana-Škofljica-Grosuplje, je na današnji predstavitvi dosedanjih in prihodnjih dejavnosti na tem področju povedal generalni direktor direktorata za promet na prometnem ministrstvu Bojan Žlender.
Da se bo ta dolgo želeni projekt zdaj končno uresničil, zagotavlja tudi 6,3 milijona evrov odobrenih evropskih sredstev, kar predstavlja 85 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, ki znaša 7,4 milijona evrov.
Glavni cilj projekta je povezati železniški in avtobusni - tako medkrajevni kot mestni - promet v usklajen sistem, ki bo čim več potnikom omogočal prevoz, konkurenčen danes prevladujočemu, a za okolje bolj obremenjujočemu prevozu z avtomobili.
Da bi se to zgodilo, bo treba v pogovoru z izvajalci prevozov in ob upoštevanju potreb potnikov poskrbeti za ustrezno frekvenco in hitrost javnih prevozov, njihovo medsebojno usklajenost in seveda tudi ne previsoke cene. S tem namenom se bo oblikoval skupen nacionalni vozni red in z njim povezan informacijski portal za potnike ter uvedla enotna vozovnica.
Nova direkcija bo upravljala z milijoni
Za te naloge bo 1. januarja 2012 uradno zaživela direkcija za javni potniški promet, ki bo kadre dobila iz obstoječih zaposlenih na prometnem ministrstvu. Ta upravljavec integriranega sistema javnega potniškega prometa bo pod eno streho združil tudi zdaj po različnih ministrstvih in občinah razdrobljena sredstva za področje javnega potniškega prometa. Po Žlenderjevih navedbah bo s prometnega ministrstva najprej v upravljanje dobil okoli 72 milijonov evrov. V naslednjem koraku na ministrstvu računajo še na približno 30 milijonov evrov, ki jih občine namenjajo za posebne linijske prevoze.
Računajo tudi na najmanj 25 milijonov evrov sredstev, ki jih imajo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za šolstvo in šport ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki vsako na svojem področju zagotavljajo subvencije za specifične skupine potnikov. "To pa je denar, ki ni več tako majhen. Ko to povežemo, dobimo upravljavca, ki s prevozniki lahko naredi bistvene korake naprej," pravi Žlender.
