Potniški promet Slovenskih železnic se veseli zgodovinskega mejnika – v preteklem letu je z nami potovalo kar 20,9 milijona potnikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije in 25 odstotkov več kot leto prej. Rekordno število potnikov potrjuje, da Slovenske železnice vse bolj utrjujemo svojo vlogo hrbtenice trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Ob tem smo v teh dneh v Sloveniji z navdušenjem pozdravili še zadnjo – dvajseto – Stadlerjevo garnituro iz serije SŽ 610-100.
20,9 milijona potnikov pomeni, da ljudje tudi v času največjih vlaganj v infrastrukturo zaupajo železnici. Ta rast ni naključna. Je rezultat posodobitve voznega parka, širitve mednarodnih povezav, digitalnih rešitev in tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Naš cilj ostaja jasen – zanesljiv, dostopen in trajnostno naravnan javni potniški promet,? je ob objavi rezultatov dejal Miha Butara, direktor SŽ–Potniški promet.
To je rezultat, na katerega smo še posebej ponosni, saj smo ga dosegli kljub številnim omejitvam in zaporam na progah ter prilagoditvam voznih redov zaradi obsežnih infrastrukturnih del. Kljub nekaterim spremembam organizacije prometa je družbi SŽ-Potniški promet uspelo ohraniti večino vlakov v rednem prometu in zagotoviti stabilno ponudbo prevozov v notranjem in mednarodnem prometu.
Izboljšali smo uporabniško izkušnjo
SŽ-Potniški promet je v lanskem letu uvedel brezplačno storitev Moj vlak, ki omogoča SMS-obveščanje o dogodkih na progi in spremembah v notranjem prometu. Potniki lahko izberejo svojo relacijo in prejemajo ažurna obvestila. Ob tem napovedujemo, da bomo storitev kmalu še nadgradili in s tem dodatno izboljšali uporabniško izkušnjo.
Še zadnji Flirt prispel domov v Slovenijo!
Na naše veliko veselje je v Slovenijo prispela še zadnja – dvajseta – Stadlerjeva garnitura FLIRT iz serije SŽ 610-100, s čimer smo uspešno zaključili prevzem vseh novih dizelmotornih garnitur za regionalni promet. Komaj čakamo, da v naslednjih dneh tudi prvič zapelje po naših tirih ter varno in udobno na cilj odpelje prve potnike. Celotna serija 20 garnitur, 19 smo jih prevzeli že v lanskem letu, predstavlja izjemno pridobitev, ki bistveno prispeva k posodobitvi voznega parka in s tem k izboljšanju kakovosti potovanj za naše potnike.
Nove garniture prinašajo višjo raven dostopnosti za gibalno ovirane osebe, sodobne informacijske sisteme, več prostora za potnike in kolesa ter možnost prihodnje nadgradnje na bimodalni pogon (dizel in elektrika), kar omogoča še fleksibilnejšo in trajnostno uporabo na različnih progah.
Nadaljujemo z intenzivno modernizacijo voznega parka – lani smo tako že podpisali pogodbo za nabavo 20 novih potniških vagonov za mednarodni promet in štirih večsistemskih lokomotiv, s čimer dodatno krepimo zmogljivosti in kakovost čezmejnih povezav.
Okrepili smo mednarodne povezave
Sredi lanskega leta smo nove vlake vpeljali tudi v mednarodni promet. Vzpostavili smo direktno povezavo Zagreb – Ljubljana – Pulj, ki omogoča povezovanje prestolnic in obalnih mest brez prestopanja. Prav tako smo uvedli dodatne povezave med Ljubljano in Zagrebom in taktni promet med Mariborom in Gradcem, novi vlaki vozijo tudi do Zagreba in Beljaka.
Vse te spremembe ne le izboljšujejo mobilnost potnikov, ampak tudi krepijo regionalno in mednarodno povezljivost ter spodbujajo trajnostno mobilnost med Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo.
Tudi Slovenija v prihodnje del evropske mreže hitrih železnic
Slovenske železnice so skupaj z evropskimi železniškimi prevozniki in mesti podpisale deklaracijo o razvoju omrežja hitrih železnic po Evropi, ki podpira ambiciozen načrt Evropske komisije za vzpostavitev povezanega omrežja hitrih železnic. Verjamemo, da gre za izjemno pomemben korak k vključevanju Slovenije v evropske hitre železniške povezave prihodnosti.
Gre za pomemben korak za Slovenijo in Evropo ter za priložnost, da se država močneje vključi v prihodnost trajnostne mobilnosti,? je ob podpisu poudaril direktor SŽ-PP Miha Butara.
Deklaracija poziva k dolgoročnemu financiranju, poenostavitvi nakupa vozovnic, interoperabilnosti ter krepitvi železnice kot trajnostne alternative letalskemu prometu na krajših razdaljah. Načrt predvideva občutno krajše potovalne čase, kot primer navajajo, da bi potovanje med Ljubljano in Dunajem do leta 2040 trajalo le štiri ure in pol. Evropa načrtuje vzpostavitev 49.400 kilometrov hitrih prog.
