petek, 5. maj 2023

[SLO-SŽ] Slovenija bo kmalu dobila sodobno železniško postajo

 Projekt Potniškega centra Ljubljana (v nadaljevanju PCL) se od začetne ideje pred skoraj dvajsetimi leti, približuje uresničitvi. Na približno 36 ha površine bo več prostorskih enot, ki se bodo med seboj funkcionalno ali programsko dopolnjevale. V središču PCL bo novo postajno poslopje s peroni, ki bo neposredno povezano z zdajšnjo kulturno zaščiteno železniško postajo, zgrajeno leta 1849.




Elei iC smo v sodelovanju z arhitekturnim birojem Sadar+Vuga pripravili projektno rešitev za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki zajema novo postajno dvorano umeščeno nad tire, preureditev tirov z novimi peroni in nadstreški, prenovljen in razširjen podhod, nov nadvoz preko Dunajske ceste, prenovo postajnega poslopja ter ureditev novih zelenih trgov. V kratkem bo objavljen tudi razpis za izvajalca.

Nova postajna dvorana je zasnovana kot samostojen objekt, ki se bo komunikacijsko in vsebinsko navezovala na sosednje objekte (novo avtobusno postajo, nov komercialni center in staro spomeniško varovano postajno poslopje).

Streho nadhoda dvorane tvori štirikapna struktura, ki se bo razpirala čez tire in spuščala v smeri peronov. Njena geometrija lomljenih ploskev bo preko lamel prepuščala svetlobo in v dvorani, ob zvokih vlakov, ustvarjala veličastno atmosfero prihoda in odhoda. Potniki bodo med peroni in postajno dvorano prehajali po tekočih stopnicah in dvigalih. Kolesarji in pešci bodo med centrom mesta in Bežigradom prehajali skozi razširjen podhod mimo lokalov, servisnih prostorov in kolesarnice.

Današnje staro postajno poslopje bo na zahodni strani obdano z zelenimi površinami, zasnovanimi v odprt prostor, ki omogoča dobro orientacijo in dostopnost iz vseh smeri. Nov drevesni nasad bo zagotavljal senco in omilil škodljive vplive s ceste in železnice. Posebno pozornost smo namenili trajnostnemu ravnanju s padavinsko vodo, ki se bo zadrževala na površju in prispevala k izboljšanju mikroklime. Projekt PCL upošteva vrsto dolgoročnih okolijskih ciljev za zmanjšanje hrupa, toplogrednih plinov, upravljanje padavinskih voda, izboljšanje kakovosti zraka ter za blaženje temperaturnih ekstremov.

Pri projektu nadgradnje železniške infrastrukture je sodeloval velik del naše interdisciplinarne ekipe. Strokovnjaki z različnih tehničnih področij so se srečevali z mnogimi izzivi, saj so v območju tirov dovoljeni le minimalni posegi. Najvidnejši rezultat uspešnega sodelovanja je gotovo konstrukcijska rešitev zahtevne strehe, ki premošča dolžino 110 m in je sestavljena iz jeklenih okvirjev in paličja.

Z nadgradnjo železniške infrastrukture bosta država in glavno mesto uresničila dolgoletne želje po posodobitvi potniškega prometa ter ureditvi degradiranega območja ljubljanske centralne železniške postaje.

Morda bo to tudi spodbuda za prebivalstvo k pogostejši rabi javnega prevoza, s čimer bi lahko še dodatno prispevali k zmanjšanju onesnaženosti ter ohranjanju narave in okolja.