Ljubljana, 22. decembra - Po prenovi železnic na jedrnem koridorju bi se morala država po mnenju generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) Dušana Mesa osredotočiti na regionalne proge, zlasti v okolici Ljubljane, ki ne omogočajo kakovostnega prometa. Pred SŽ so sicer pestri meseci, načrtujejo nadaljnjo prenovo voznega parka, pa tudi prevzeme operaterjev v regiji.
Slovenske železnice so pred nekaj leti začele obsežno prenovo voznega parka, ki se bo še nadaljevala. Po Mesovih pojasnilih bo do konca letošnjega leta v potniški promet vključenih prvih 26 novih Stadlerjevih vlakov, za katere je družba pogodbo podpisala leta 2018. Gre za šest dizelskih enot, deset električnih in deset dvonadstropnih električnih vlakov, je v pogovoru za STA spomnil Mes.
Leto pozneje so naročili še dodanih 26 vlakov, ki bodo po pojasnilih generalnega direktorja dobavljeni prihodnje leto, prav zdaj pa se na SŽ pripravljajo na nov razpis za še 20 dodatnih vlakov, vreden okoli 150 milijonov evrov. "Tako da bi imele železnice nekje do konca leta 2024 72 novih vlakov. V strateškem načrtu so predvidene še štiri dodatne lokomotive in 20 garnitur za mednarodni promet," je dodal.
V voznem parku SŽ je sicer trenutno okoli 110 vlakov, a se bo ta flota z novimi pridobitvami zmanjšala, saj bodo imeli novi vlaki večje zmogljivosti, je še dodal. Mes ob tem pozdravlja, da je trenutna prometna politika zelo naklonjena javnemu potniškemu prometu, ki bo potnikom bolj privlačen tudi zaradi prenove prog.
Ministrstvo za infrastrukturo se je po njegovih besedah v prvi fazi osredotočilo na prenovo jedrnega koridorja, pri čemer je izpostavil progo od Kopra oz. Sežane proti Ljubljani, ki se trenutno nadgrajuje, naložba pa bo presegla pol milijarde evrov. "Gradi se tudi drugi tir, ki je življenjskega pomena za logistiko," je dodal.
Spomnil je tudi na celotno prenovo gorenjske železnice, s čimer se povečujejo zmogljivosti proge, pa na obnovo štajerske proge od Celja do Maribora oz. Maribora do Šentilja.
Mes meni, da bi morala biti osredotočenost države v prihodnje na regionalnih progah, predvsem proti Kamniku, na progi Grosuplje-Novo mesto in pa nekatere druge, kot je na primer koroška. "Sploh proge okoli Ljubljane so trenutno tiste, ki ne zagotavljajo kvalitetnega javnega železniškega prometa. Treba jih je posodobiti, nadgraditi, elektrificirati," je dejal.
Med prioritetami je prvi mož Slovenskih železnic izpostavil tudi "reševanje" ljubljanskega obroča. "Kako speljati promet, sploh tovornega, mimo Ljubljane. Kako zagotoviti večje zmogljivosti regionalnega prometa, dvotirnost, razbremeniti Ljubljano tovornega prometa in omogočiti večjo frekventnost vlakov na regionalnih progah, ki povezujejo dnevne migracije do Ljubljane," je poudaril.
Z odločitvijo ministrstva, da opusti načrt za gradnjo Tivolskega loka, ki bi povezal primorsko in gorenjsko progo, ni seznanjen. Na ministrstvu so ta mesec pojasnili, da investicija ni več smiselna, saj je bila načrtovana kot začasna rešitev, ki bi jo izvedli pred nadgradnjo glavne železniške postaje Ljubljana in bi olajšala njeno izvedbo, zaradi dolgoletnih usklajevanj pa jo bo nadgradnja postaje zdaj prehitela.
"Smiselna ni v primeru, da obstajajo nove rešitve za povezavo primorske in gorenjske proge, obvoz," je dejal Mes. Kot je dodal, bi bila smiselna navezava na gorenjsko progo pri Brezovici, prav tako bi bilo smiselno iskati navezavo primorske proge na štajersko mimo Ljubljane. "To sta zagotovo dve prioriteti, ki pa ne bosta ne poceni in ne hitri, ker je treba še celoten projekt umestiti v prostor," je dodal.
"Tretja, po mojem mnenju najbolj zahtevna faza, tudi z vidika umeščanja v prostor, pa je skrajšati razdalje z novimi odseki, predvsem na območju Maribor-Ljubljana in Ljubljana-Koper," je nadaljeval. Kot je pojasnil, so tu predvideni novi odseki, katerih cilj je, da bi potovanje iz Maribora v Ljubljano in iz Ljubljane v Koper skrajšali na eno uro. "Zato pa je treba zgraditi vsaj štiri nove odseke," je pojasnil.
Poleg posodobitve voznega parka imajo Slovenske železnice velike načrte tudi na področju tovornega prometa. Ravno v teh dneh so po Mesovih pojasnilih potrdili vse potrebne dokumente - izpolnjeni so bili odložilni pogoji - pri sklenitvi strateškega partnerstva s češkim EP Holdingom.
"S 1. januarjem začne delovati novo podjetje SŽ-EP. Strateški partner ravno v teh dneh vstopa v Slovenske železnice, izvaja se dokapitalizacija nove družbe, v kratkem bomo obnovili strateški načrt skupnega podjetja, nato bo to podjetje začelo tudi s prevzemi določenih podjetij v regiji, kar je tudi cilj - prevzemanje podjetij v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Prve prevzeme načrtujemo nekje v drugi polovici prihodnjega leta," je pojasnil Mes.
Glede poslovanja je izrazil pričakovanje, da bodo SŽ letos dosegle zadane rezultate. Načrtujejo okoli 540 milijonov evrov prihodkov, EBITDA se bo ustavil pri približno 34 milijonih evrov, čistega dobička pa bo za okoli 30 milijonov evrov.
"Rezultati so precej boljši od lanskega leta, tudi zato, ker so SŽ lani izplačale za skoraj 30 milijonov evrov odpravnin," je pojasnil Mes in dodal, da so proces reorganizacije lani zaključili. Na SŽ je trenutno zaposlenih okoli 6700 ljudi, je še dejal in ocenil, da so v lanskem letu na tem področju naredili "ogromno delo", v nasprotnem danes ne bi beležili takšnih rezultatov.
Število potnikov je sicer še vedno precej nižje kot pred pandemijo covida-19. Ukrepi zagotovo bremenijo dejavnost. "Absolutno je to težek čas, je pa te ukrepe nujno izvajati," je poudaril in dodal, da pa je letošnje leto boljše od lanskega, ko potniški promet nekaj mesecev sploh ni obratoval.
Poleg ukrepov je razlog, da je potnikov manj, tudi zaprtje nekaterih prog zaradi prenov. "Računamo, da bo v letih 2022 in 2023 število potnikov že blizu 15 milijonov, kar je več kot pred pandemijo. Sploh z uvedbo novih vlakov," je še povedal. Tudi prometna politika je po Mesovih besedah trenutno zelo naklonjena javnemu potniškemu prometu.
Se pa stvari bistveno hitreje normalizirajo pri tovornem prometu. Tega je v določenih segmentih zdaj že več kot pred pandemijo.
Mes je strnil še načrte SŽ za prihodnje mesece in leta. "S strateškim partnerjem začenjamo razvijati novo poglavje in se širiti v regiji, slej ko prej bomo morali zamenjati okoli 40 lokomotiv, za kar bomo prihodnje leto pripravili dokumentacijo. Čaka nas zaključek posla z Nomagom, začetek gradnje Emonike, ogromno se vlaga tudi digitalizacijo in informatizacijo na železnicah. Stvari se premikajo," je povzel.
Glede Emonike je še pojasnil, da so trenutno projekti v fazi projektiranja in pridobivanju vseh dovoljenj za vložitev vloge za gradbeno dovoljenje. Pričakovati je, da bodo prihodnje leto gradbeno dovoljenje pridobili vsi trije investitorji - Slovenske železnice, država in zasebni partner, madžarski Mendota Invest.
