Svojega nočemo, tujemu damo

Minister za infrastrukturo odmika datum začetka gradnje drugega tira železnice od Divače do Kopra in namesto tega pospešuje aktivnosti pri povezavi zaledja s ključnim konkurentom koprske luke, pristaniščem Trst, ob čemer si italijanska stran od veselja mane roke

 Kot smo razkrili pred tednom dni, se Slovenija pospešeno pripravlja na nov veliki infrastrukturni projekt - gradnjo železniške proge od Divače do Trsta. Dela naj bi se začela v treh letih, skupna vrednost naložbe pa bo 1,3 milijarde evrov, od česar bo Slovenija prispevala 283 milijonov. S tem se uresničujejo italijanski načrti o boljši povezanosti njihovega pristanišča s slovenskim zaledjem in z vzhodom Evrope, na račun krepitve najbližjega konkurenta pa bo največ izgubilo edino slovensko pristanišče v Kopru.

 "Poteze, ki jih vleče vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo, so napačne. Italijanski načrti o povezavi Trsta z Divačo so stari že desetletja; v času, ko sem sam vodil Luko Koper, smo jih zavračali z obrazložitvijo, da preusmerjanje blagovnih tokov s slovenskih prog na italijanske pač ni v našem interesu, vendar današnja oblast očitno tega kratko malo ne razume," je do projekta kritičen nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Skoraj hkrati z zagonom gradnje povezave od Trsta do Divače, ki je ključno prometno vozlišče železniških koridorjev med zahodom in vzhodom Evrope, ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Zvonko Černač, premika roke za začetek projekta vzpostavitve drugega tira proge od Divače do Kopra (novi rok za dokončanje del je leto 2018). In to kljub analizam in opozorilom stroke, da koprska luka za nadaljnjo rast nujno potrebuje novo železnico proti notranjosti države, drugi tir pa je ključen tudi za razvoj Slovenskih železnic, ki na račun Kopra ustvarijo velik del svojih tovornih prevozov.