Lokomotiva 362-027 je prepeljala več kot 4 milijone kilometrov
Danes smo se na ljubljanski železniški postaji poslovili od zadnje električne lokomotive vrste 362 z oznako 362-027. Lokomotiva je prepeljala še zadnji tovorni vlak iz Zaloga do Ljubljane, od tam pa se je odpravila na zasluženi počitek v Železniški muzej.
Nekdanje Jugoslovanske železnice so od leta 1960 do 1970 kupile pri italijanskem podjetju Ansaldo iz Genove 40 lokomotiv te vrste, in sicer 19 lokomotiv za takratno ŽTP Zagreb in 21 lokomotiv za takratno ZŽTP Ljubljana. Te lokomotive so bile namenjene predvsem za prevoz tovora z reškega področja. Hrvaški železničarji so vlake vozili od Luke Bakar preko Škrljeva in Srpskih Moravic do Zagreba in naprej v izvoz. Takratno Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana pa je lokomotive uporabljalo za vožnje vlakov med luko Bakar, Reko, Postojno in Ljubljano ter potem proti Jesenicam in Mariboru oziroma Avstriji. Te lokomotive so vlekle predvsem vlake homogenega tovora (maršrutni vlaki), in sicer predvsem železovo rudo in nafto ter njene derivate.
V tistem času je namreč ZŽTP Ljubljana v celoti upravljalo progo Pivka – Reka. Takrat je bila na Reki tudi »kurilnica«, ki se je po velikosti in obsegu dela skoraj primerjala s »kurilnico« Ljubljana in je upravljala z lokomotivami vrste 362. Zanimiv je bil način vožnje vlakov s temi lokomotivami z reškega področja proti Sloveniji, saj so morali na najbolj strmih odsekih z nagibom tudi več kot 25 promilov uporabljati doprežne lokomotive. Po osamosvojitvi Slovenije so deli prog, ki so sicer na območju Republike Hrvaške in je z njimi upravljalo takratno podjetje ŽG Ljubljana, prešli v upravljanje Hrvaških železnic ( odsek proge Šapjane – Reka in istrske proge).
izmed lokomotiv te vrste so Slovenske železnice opremile z italijanskimi varnostnimi napravami in so od junija 2003 opravljale interoperabilne vožnje do postaje Cervignano brez menjave lokomotiv na meji. Kljub več kot šestdesetim predelavam, modifikacijam in izboljšavam je tehnologija na lokomotivah z leti zastarela, zato je postalo njihovo obratovanje in vzdrževanje zelo drago. Vse lokomotive vrste 362 so od začetka obratovanja do danes prevozile približno 74 milijonov kilometrov. Lokomotiva 362-027, ki zadnja odhaja v zasluženi pokoj, je bila začela voziti po marca 1964 in je do danes prepeljala več kot 4 milijone kilometrov.
Za lokomotivo vrste 362 je značilno, da je zglobna lokomotiva. To pomeni, da je sestavljena iz dveh polkabin, ki nista povezani le mehansko, električno in zračno, ampak tudi z usnjenim oziroma plastičnim mehom. Zato so jih strojevodje po domače poimenovali »meh«. Lokomotiva ima tri podstavne vozičke. Srednji podstavni voziček prevzema del mase obeh polkabin. Takšna konstrukcija lokomotive je olajšala vožnje skozi loke. Te vrste lokomotiv so imeli strojevodji tudi po nabavi novih vrste 342, ki so namenjene vleki potniških vlakov, in lokomotiv vrste 363, ki so namenjene vleki tovornih vlakov, še vedno zelo v čislih. Bile so namreč zelo zanesljive. Malo manj je bila lokomotiva priljubljena pri strojevodjih, ki so vozili vlake iz Bakra do Škrljevega oziroma Reke v 12 urnem turnusu, saj je temperatura v kabini brez klimatske naprave na kraški progi, ki jo obdaja golo kamenje dosegala poleti tudi 50 stopinj Celzija!
Foto; Milan Hribar
