

Nova fotoreportaža za nočna snega v Mariboru 28/29.11.2008
Foto;EuroCityCard
In prav za Črnotičami se začenja najlepši del poti. Minuto za to postajo ,ko vlak zapelje na Kraški rob,se ob lepem vreme prikaže čudovita Hrastovljska dolina in na njenem koncu – na skrajnem jugu - Hrastovlje z obzidjem Tabora in znotraj obzidja cerkvica sv.Trojice (v javnost znana predvsem po svetovni znamenitosti – freski Mrtvarški ples); vlak pa se odtod strmo spušča skozi vas podpreč , pelje cež nekdanji železniški most ,ki so ga na koprsko progo prestavili iz Martuljka (ko so leta 1966 opustili planiško progo), nedaleč proti zahod pa se že prikažeta cilj poti – Koper – in za njim sinji Jadran.
Včasih pa prekriva vso Hrastoveljsko dolino megla- in potnik ima tedaj redko priložnost s sončnega Kraškega roba uzreti pod seboj megleno morje- kot mnogokrat v gorah.
Takoj poteka vožnja po najdaljši slovenski železniški poti – namreč vožnja InterCity vlaka Pohorje, ki vsak dan diagonalno preči našo prelepo domovino Slovenijo vse od Maribora oziroma Murske Sobote do našega okna v svet – Kopra. In seveda nazaj.
Novinar;Večer-2002 - Slika;Hrastovlje pri Kopru.
Od ljutmoera od Kopra je bil na vlaku Štefan Forjan,50 let elektromehanik, zaposlen na delovišču koprskega Elektroinvesta v Izoli. „Ne vozim se redno z vlakom, saj najpogosteje potujem skupaj s šefom,ki se na tej poti vozi s svojim avtomobilom,“ je prišel pripovedovati Štefan. „Dvakrat letno pa sem le na Pohorcu, sedaj se vračam z dopusta. In ko se z mojim šefom ne bova več peljala skupaj,se bom z vlakom vozil pogosteje. Vlak je le cenejši od avtobusa.
Veste,zelo mi ugaja da se natakarica potrudi do potnikov in jim z vozičkom pripelje okrepčila prav do njihovih sedežev. Jaz si bom takoj po Ljubljani naročnik kavo.
V zanimiv razgovor sem se zapletel z 28-letno frizerko iz Ljubljane. Martino Berlot. „Dva – do trikrat mesečno se peljem v Koper, tako da me vlakovno osebje že pozna“, pravi. Sicer se veliko vozim s svojim avtom, vedar mi je vožnja s Pohorcem zelo všeč- na progi proti Kopru ne bi vlaka za noben denar zamenjala z avtomobilom. Zaposleni na vlaku se do skrajnosti potrudijo za udobje in zadovoljstvo potnikov“.
Martina Berlot pa mi je še zaupala novico ,da sem obsedel odprtih uses in ust; „Imam psa rotvajlerja in kadar ga vzamen seboj v Koper, vesej zakupim cel kupe. Psu sicer nadenem nagobčnik, a kljub temu- nikoli ne moreš zanesljivo vedeti ,kako se bo pes obnašal- denimo – on nenadnem hujšem sunku vlaka“.
Novinar in slika ; VEČER.2002
Spet 5.del in zadnji --> 17.November.2008 !
In res; Zdenka Sevšek,ki bo letos srečala abrahama,je že celih 17 let natakarica v Lisičkini Restavraciji na Pohorcu. Njem turnus poteka tako : dva dni na vlaku, dva dni doma , in to teden za tednom ,v petek in svetek. Izračunal sem :v 17 letih ,kolikor časa je Zdenka na Pohorcu,je prepotovala skoraj dva milijona kilometrov, in ob dejstvu,da znaša obseg ekvatorja 40.000 kilometrov, pomeni da je Zdenka teoretično skoraj petdesetkrat obkrožila Zemljo.
Na eni vožnji ze Zdenka stirikrat s servirnim vozičkom napoti po vsem vlaku. Potnikom ponudi kavico, čaj,brezalkoholne in alkoholne pijače,sendviče,pecivo, v restavracijskem vagonu pa jim pripravi tudi preprostejšo hrano. “Zelo rada imam to svoje delo. In ker sem do potnikov vselej prijazna ,so tudi ti prijazni z menoj. Še nikoli nisem imela problemov z njimi.”
že 24 let je na železnici zaposlen42-letni Dušan Ducman,vlakovni maipulant. Povedal je ;”Začel sem kot premikač – sprenjal in odpenjal sem vagone; zatem sem bil sprevodnik. Leta 1983 sem opravil vlakovodski izpit in bil zatem dvanajst let vlakovodja. Leta 1995 sem bil zaradi nenadne oglušelosti na eno uho prestavljen na delovno mesto vlakovnega manipulanta. In kaj je moje delo: sprejemam in predajam službeno pošto ,na prevoz sprejemam prtljago,kolesa,mopede idr. O, kako vagon poln paketov – tudi do dvesto jih je bilo; dandanes pa tudi tako blago raje prevažajo z avtomobili. Zelo sem zadovoljen s svoj službo in želim ,da bi s takiim delom dočakal upokojitev” Dušan ima beneficirano delovno dobo 12/14 mkar pomeni da mu na vsak 12 mesec službe prištejejo dva meseca zraven.
Novinar in slika ; VEČER.2002
spet-> 4.del ,dne 10.november.2008!