Čudovita diagonala po naši domovini. (4.del)
Od ljutmoera od Kopra je bil na vlaku Štefan Forjan,50 let elektromehanik, zaposlen na delovišču koprskega Elektroinvesta v Izoli. „Ne vozim se redno z vlakom, saj najpogosteje potujem skupaj s šefom,ki se na tej poti vozi s svojim avtomobilom,“ je prišel pripovedovati Štefan. „Dvakrat letno pa sem le na Pohorcu, sedaj se vračam z dopusta. In ko se z mojim šefom ne bova več peljala skupaj,se bom z vlakom vozil pogosteje. Vlak je le cenejši od avtobusa.
Veste,zelo mi ugaja da se natakarica potrudi do potnikov in jim z vozičkom pripelje okrepčila prav do njihovih sedežev. Jaz si bom takoj po Ljubljani naročnik kavo.
V zanimiv razgovor sem se zapletel z 28-letno frizerko iz Ljubljane. Martino Berlot. „Dva – do trikrat mesečno se peljem v Koper, tako da me vlakovno osebje že pozna“, pravi. Sicer se veliko vozim s svojim avtom, vedar mi je vožnja s Pohorcem zelo všeč- na progi proti Kopru ne bi vlaka za noben denar zamenjala z avtomobilom. Zaposleni na vlaku se do skrajnosti potrudijo za udobje in zadovoljstvo potnikov“.
Martina Berlot pa mi je še zaupala novico ,da sem obsedel odprtih uses in ust; „Imam psa rotvajlerja in kadar ga vzamen seboj v Koper, vesej zakupim cel kupe. Psu sicer nadenem nagobčnik, a kljub temu- nikoli ne moreš zanesljivo vedeti ,kako se bo pes obnašal- denimo – on nenadnem hujšem sunku vlaka“.
Novinar in slika ; VEČER.2002
Spet 5.del in zadnji --> 17.November.2008 !