[ SLO - SŽ ] Pet vikendov ne bo vlakov med Koprom in Divačo

Koprsko pristanišče bo pet vikendov zapored v avgustu in septembru povsem brez železniške povezave. Slovenske železnice (SŽ) bodo namreč obnavljale dotrajan tir Koper - Divača in uvedle 48-urne popolne zapore proge. A to je le prva etapa: v prihodnjih letih bodo tako obnovili še 18 kilometrov proge in potrebne bodo še nove zapore. Izredne razmere na progi le še dodatno opozarjajo na nujnost gradnje drugega tira.

KOPER > Na Slovenskih železnicah so nam še prejšnji teden zagotavljali, da na primorski progi ne bo popolnih zapor. A včeraj se je izkazalo drugače. Popolne zapore bodo in to v petih zaporednih koncih tedna po kar 48 ur. Prva se bo začela prihodnjo soboto, 15. avgusta, ob 20.45, in bo trajala do ponedeljka do 20.45.

Dva kilometra proge povsem na novo

V špedicijskih podjetjih in v Luki Koper bi si želeli, da bi bile posamezne popolne zapore krajše, a izvajalec del, to je podjetje SŽ Infrastruktura, trdi, da drugače ne gre. “Gre za najbolj nujna dela na najbolj kritičnem dvokilometrskem odseku pred Divačo. Zamenjali bodo pragove, tirnice in celotni spodnji ustroj. Pravzaprav bo šla celotna stara proga ven in nova noter,” pravi Boris Švajger, sicer pomočnik direktorja za tovorni promet pri SŽ, ki je zapore včeraj v Kopru predstavljal špediterjem in Luki Koper. Predstavnikov podjetja SŽ Infrastruktura pa ni bilo. “48-urne zapore so za nas težak izziv in jih težko razumemo,” pravi vodja področja operative Boštjan Brlek iz Luke Koper; v podjetju bodo svoje pripombe na načrtovane zapore pripravili v prihodnjih dneh.

Tovor, ki ga iz pristanišča po tiru zdaj prepeljejo v tednu dni, bodo zdaj morali v petih dneh. Prav vsi se bodo morali pošteno potruditi, da se bodo izognili zastojem, smo slišali od špediterjev. Nihče si namreč ne želi, da bi stranke začele iskati alternativne poti. Družba SŽ Tovorni promet bo na ta odsek dodala več lokomotiv, strojevodij in tudi več vlakov na dan. Načrtujejo, da bodo v času trajanja zapor med tednom iz pristanišča odpremili po 33 vlakov na dan. Ob normalnem obratovanju jih v povprečju do 25 na dan. “Vemo, da vseh vlakov ne bomo mogli nadomestiti,” priznava Švajger.

Brez drugega tira bo težav še več

A to sta šele prva dva kilometra obnove proge. V prihodnjih letih bodo na novo postavljali še 18 kilometrov dotrajane proge, tako da bodo potrebne nove zapore. Načrtujejo jih dvakrat na leto, predvidoma januarja in avgusta, po pet vikendov zapored.

Če zapore že morajo biti, je avgust najboljši čas, se strinjajo špediterji. “A še veliko boljše bi bilo, če jih sploh ne bi bilo. Brez drugega tira bomo še večkrat soočeni s takšnimi težavami. Lahko se kar pripravimo na še bolj dramatične izkušnje, če se zadeve ne bodo odvijale tako, kot so planirali na Slovenskih železnicah. Že najmanjša nepazljivost ali nepredviden dogodek na progi lahko povzroči kaos in njihov plan se lahko hitro podre,” opozarja Arlene Lovrečič Mikac iz zveze pomorsko prometnih agencij in direktorica podjetja BLG CarShipping iz Kopra.

[ GALLERY ] Galerija/Gallery; Utrinek železnice vlak...

Nova fotoreportaža slika za Železnice in Vlak.....

[ SLO - SŽ ] Železniška proga med Borovnico in Pivko bo kmalu sanirana

Odpravljanje posledic žleda, ki je pred dobrim letom in pol uničil vozno mrežo na železniški progi med Borovnico in Pivko, je dolgotrajno in zamudno, vendar naj bi zadeve sanirali do konca tega meseca.

Tako po omenjeni progi, po enem tiru, že vozijo električne lokomotive, kmalu pa naj bi elektrificirali tudi drugi vozni tir in vzpostavili normalno stanje.

Odprava posledic žleda, ki je povzročil Slovenskim železnicam za več kot 40 milijonov evrov škode, se je zavlekla zaradi postopkov oddaje javnih naročil in zaradi težko dostopnega terena. Sicer pa bodo danes med Verdom in Logatcem, po besedah direktorja SŽ-ja infrastruktura Matjaža Kranjca opravili tehnični prevzem enega na novo elektrificiranega tira.

Kot pove Kranjc, bo potniški promet med Ljubljano in Sežano spet vzpostavljen 1. septembra, v okviru dodeljenih vlakovnih poti.

Slovenske železnice (SŽ) pospešeno posodabljajo železniško infrastrukturo, tako poteka projekt vzpostavitve baznih postaj, ki so ponekod povzročile veliko razburjenja med prebivalstvom, potekajo gradbena dela na številnih odsekih in tako bodo jeseni stekla dela na odseku Celje-Laško, nato pa še Poljčane-Slovenska Bistrica.

[ ALŽ - AŽ ] Alžirski elektro-diesel veččlenska podpisana pogodba

ALŽIRIJA: Alstom Transport napovedal podpis € 200m pogodbo za dobavo nacionalne železniške SNTF s 17 Coradia polivalentne elektro-dizelske motorne vlake na julij 29. Dobave bodo predvidoma začeli v januar 2018.

 Enote bodo imeli šest 350 kW dizelske motorje, ki omogočajo preko teče od 25 kV AC elektrificiranih progah na unelectrified linij, z največjo hitrostjo 160 km / h, v obeh načinih.

Šest-car enote bo dolgo 110 m, z zmogljivostjo 265 potnikov, nizkih nadstropjih in skladnost s standardi TSI PRM dostopnosti.

Ti bodo podobne enote Coradia Polivalentni s francoskim SNCF, ki delujejo pod imenom Régiolis, a je prilagojena lokalnim razmeram z zaščito pred peskom in "zelo učinkovit" klimatskega sistema.

Enote je treba sestaviti na Alstoma Reichshoffena obrata v Franciji, s Saint-Ouen opravlja delo, ki, Le Creusot dobavlja kolesne Ornans pogonskih motorjev in alternatorji, Tarbes pogonskega sistema in Villeurbanne elektronike na vozilu in informacije o potnikih sistema.

"SNCF in francoskih regij že sprejel leta 2009, Coradia polivalentne je idealna izbira za potrebe prevoza Alžirija je", je dejal Gian-Luca Erbacci, višji podpredsednik Alstom Transport na Bližnjem vzhodu in v Afriki. "Alžirski potniki lahko prepričani, da so potovanja na vlakih z najnovejšimi tehničnimi inovacijami, ki združuje udobje, učinkovitost in varstvo okolja.

[ ČD - CZ ] Galerija / Gallery; " České Dráhy " (5.del)

Nova fotoreportaža slika za vlak v Češki železnic  " České Dráhy "  ( 5.del)

[ UK / F - EuroStar ] Ponoči je okoli 2.000 migrantov skušalo vstopiti v predor pod Rokavskim prelivom

V francoskem pristaniškem mestu Calais je ponoči okoli 2.000 migrantov poskušalo vstopiti v predor pod Rokavskim prelivom, ker so želeli priti na britansko stran.

"Šlo je za največji poskus vdora v zadnjem mesecu in pol," so sporočili iz podjetja Eurotunnel, ki upravlja predor. Območje francoske strani predora so prebežniki poskušali doseči med polnočjo in 6. uro zjutraj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vse naše varnostno osebje, skoraj 200 ljudi, pa tudi policija, je bilo vpoklicano," so dodali v Eurotunnelu.

Eurotunnel se spopada s pogosto smrtonosnimi poskusi tihotapljenja migrantov v Veliko Britanijo. Kot poroča BBC, so iz Eurotunnela sporočili, da je bilo ponoči ranjenih več ljudi, več pa niso pojasnili. Tamkajšnje oblasti sicer niso mogle potrditi, ali so bili prebežniki v tokratnem poskusu ranjeni. Od začetka junija jih je osem umrlo med poskusom vdora v predor.

Incident je povzročil precejšnje zamude pri storitvah Eurotunnela. Na britanski strani so bile zamude dolge okrog uro, na francoski okrog pol ure.

Prebežniki največkrat skušajo predor prečkati tako, da se skrijejo na tovorna vozila, namenjena v Veliko Britanijo.

[ SLO - SŽ ] GZS zahteva zaveze glede drugega tira, vlada jih ne da

Združenje za promet pri GZS-ju je v pismu premierju Miru Cerarju zahtevalo konkretne zaveze glede realizacije drugega tira. Ministrstvo za infrastrukturo pravi, da je prioriteta razvoj Luke Koper.

Igor Sep iz Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na novinarski konferenci izrazil bojazen združenja, da se bodo, če "v doglednem času" ne bo gradnje drugega tira, blagovni tokovi preusmerili v sosednja pristanišča.

Predsednik združenja Rok Svetek pa je prepričan, da ministrstvo za infrastrukturo niti ni imelo resnega namena pridobiti evropskega denarja, za jesenski razpis pa je prepričan, da ne bomo kandidirali ali pa bomo ponovno kandidirali z nepopolno vlogo.

Izpostavil je tudi študijo Mednarodnega prometnega foruma (ITF) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki po poročanju medijev ugotavlja, da projekt drugega tira pomeni preveliko tveganje za Slovenijo. "Minister je že na svoji predstavitvi pred začetkom mandata v DZ-ju povedal, da drugega tira ne potrebujemo še najmanj od 30 do 40 let. Mislim, da s to študijo želi dokazati, da ga res ne potrebujemo," je dejal. Prepričan je namreč, da so na izsledke študije odločilno vplivali podatki, ki so jih forumu posredovali iz Slovenije.

Kdo zares želi drugi tir in zakaj?
Svetek je tudi zavrnil možnost, da bi Luka Koper v skladu s priporočili ITF-ja zgradila nov terminal v Divači. "Luka Koper že ima terminal v Sežani in ta terminal dela izgubo," je rekel Svetek in dodal, da gre zgolj za zavajanje javnosti.

Čedomir Bojanić iz sekcije pristaniških špediterjev je bil prav tako kritičen do procesa kandidiranja za evropski denar in do študije ITF-ja. "Morda je razlog za tako negativno študijo tudi na naši strani in si minister ali kdo drug ne želi drugega tira," je dejal.

Na novinarski konferenci je v korist gradnji drugega tira znova spregovoril še ekonomist Jože P. Damijan. Številke po njegovih besedah kažejo, da bodo zmožnosti prvega tira popolnoma zapolnjene leta 2018 ali 2019. Takrat se bo del tovora moral preusmeriti, pri čemer je Damijan opozoril na veliko družbenogospodarsko škodo cestnega prometa.

Damijan želi, da tir gradi le država
Ekonomist je opozoril še na ocene, da je drugi tir predrag, in izpostavil projekt koralmske železnice, ki bo Avstrijo stala 5,5 milijarde evrov, dolga pa bo 130 kilometrov. Iz Luke Koper bi po obeh tirih potovalo 20 milijonov ton tovora letno, kar je dvakrat več, kot si obetajo v Avstriji. Ob tem drugi tir stane 1,3 milijarde evrov, Avstrija pa bo vložila 10,5 milijarde evrov, je izpostavil Damijan. "V Sloveniji očitno nečesa ne razumemo."

Zavrnil je tudi možnost gradnje drugega tira v sodelovanju z zasebnim partnerjem. "To so projekti, ki so dolgoročne narave - a imajo velike narodnogospodarske učinke," je dejal.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so pojasnili, da študija organizacij OECD/ITF še ni dokončno izdelana in da bo končno poročilo pripravljeno čez nekaj tednov. So pa poudarili, da "drugi tir ni cilj sam po sebi, temveč je glavni cilj razvoj Luke Koper".