Koronavirus je javni prevoz skoraj ustavil, tudi na vlakih, ki bi bili z dvotirnostjo prog alternativa avtomobilom.
Direktorica potniškega prometa na Slovenskih železnicah Darja Kocjan je prepričana, da bi Ljubljana lahko prometno zadihala tako, da bi zgradili še en tir vsaj do Kamnika, Grosuplja in Kranja. Ljubljana bi ob tem lahko še nekoliko podražila parkiranje. Z enim tirom ni taktnega prevoza, ta pa je osnova za nadomestitev prevoza z avtomobilom.
Javni potniški promet je epidemija covida-19 ustavila, zdaj pa se počasi pobira. Kako ste krizo doživeli vi in kaj ste se naučili?
Najprej je bil odlok o ustavitvi javnega potniškega prometa, 13. marca z uveljavitvijo 16. marca, nekaj, na kar ne moreš biti nikoli pripravljen. Opolnoči smo ustavili vlake, jih na postajah zaščitili in čakali. Ko je prišla sprostitev ukrepov, smo upoštevali vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vse vlake dodatno razkužili, v njih namestili razkužila za roke, vseskozi objavljamo priporočila, da je treba obdržati socialno distanco in nositi masko. Je pa res, da je vlak razmeroma prostorno vozilo, tudi dobro prezračeno. Imamo občutek, da se potniki na njih dobro počutijo in se v zadnjih tednih spet vračajo. Ves čas spremljamo zasedenost vlakov, in ko opazimo, da bo kakšen bolj zaseden, dodamo dodatno garnituro, če se le da.
Sama se veliko vozim z vlakom, že od začetka so vsi nosili maske, vsi so si dosledno razkuževali roke, pomembno je, da poskušamo vsi skupaj priporočila tudi v prihodnje čim bolj upoštevati. Javni potniški promet pri nas ni tako izpostavljen, to ni zaprt podzemni sistem, kjer bi bilo ekstremno veliko ljudi. Tudi če bodo še izbruhi, ukrepi najbrž ne bodo tako drastični, saj smo se vsi naučili, kako se obnašati. Ne smemo pozabiti, da je železniški potniški promet okolju, varnosti in zdravju ljudi prijazna oblika mobilnosti. Zdaj spet nastajajo kolone na cestah in verjamem, da je vlak tudi ključni del rešitve tega problema.
Kaj se je pri izboljšanju storitve zgodilo v preteklem letu? Obnavljali ste glavne proge.
Na glavnih progah dela še vedno potekajo, izvaja jih direkcija za infrastrukturo. Prihaja tudi nov projekt posodobitve gorenjske proge. Seveda med deli nastanejo tudi težave v javnem prevozu, a vsi vemo, da so nujno potrebna, da se bomo v prihodnje vozili hitreje.
Bo gorenjska proga dvotirna?
Prvi posegi vključujejo posodobitev proge na najbolj kritičnem odseku in ne gre še za dvotirnost, dela bodo potekala v času, ko bodo posodabljali tudi karavanški železniški predor, zato na progi ne bo mednarodnega prometa. Dvotirnost prog je tudi v načrtih, za nas bi bila idealna vsaj do Kranja, Domžal in Grosupljega. Direkcija pripravlja študijo regionalnih prog in dvotirnost nam daje možnost za taktni promet, ta pa je osnova mobilnosti okoli večjih mest. Potovalne navade tako lahko postanejo rutina, ki ni moteča. To nam tudi omogoča, da bomo lahko popolnoma izkoristili nove vlake. Ti bodo imeli prostor za vsaj deset koles, tako lahko dopolnimo mestno mobilnost.
Že dalj časa opažamo naraščanje števila potnikov s kolesi, predvsem zložljivimi, ki se lahko prevažajo kot prtljaga, zato zanje ni omejitve prevoza tudi v časovnih konicah. Na splošno pa imamo v voznem redu označeno, kdaj lahko vstopiš s kolesom. To je v glavnem zunaj konic in ob koncu tedna. Novi vlaki pa bodo imeli prostor za pritrditev koles, zato bo mogoče v določeni meri tudi v časovnih konicah potovati s kolesom, pri čemer ne bo zmanjšana kakovost storitve potovanja za vse potnike.
Kdaj pridejo ti vlaki?
Epidemija je vse prestavila, dobaviteljske verige so bile prekinjene. Prvi vlak je v Slovenijo prispel že pred epidemijo, nismo pa mogli začeti testiranj. Strokovnjaki proizvajalca zaradi epidemije niso mogli pripotovati v Slovenijo. V teh dneh pa so prvi Stadlerjevi strokovnjaki prispeli in se lotili dela, zato upamo, da bomo sredi junija začeli meritve na naši javni železniški infrastrukturi. Vlaki so bili že testirani na Poljskem, zdaj sledijo meritve na naši železniški infrastrukturi. Dobavitelj mora pridobiti uporabno dovoljenje, ki bo omogočalo prevoz potnikov. Računamo, da bomo prve nove vlake že lahko vključili v jesenski vozni red.
Voziti bodo začeli na dolenjski, kamniški in, upamo, da čim prej, tudi na kočevski progi. S širitvijo voznega parka bodo vlaki vozili na vseh progah. Potovalni časi bodo lahko krajši, tako bomo lahko ponudili potnikom več regionalnih vlakov, z manj postanki, ki bodo na daljše razdalje bolj atraktivni. V primestno ponudbo pa bomo lahko vključili dovolj novih udobnih vlakov z večjimi kapacitetami. Verjamemo, da bomo atraktivnost potovanja z vlakom s tem bistveno povečali tudi na primer na primorski progi, kjer se je po žledu število potnikov zelo zmanjšalo in se ti le počasi vračajo. Na celotnem tem odseku je največja težava potovalni čas, zlasti med Koprom in Divačo. Največji potencial rasti števila potnikov pa ima širši primestni promet.
Ni nobenega načrta za zgolj potniško progo?
Pri nas so vse proge namenjene mešanemu prometu. Nimamo nobene izključno potniške proge, so pa odseki, kjer poteka predvsem potniški promet, kot na primer na dolenjski in kamniški progi. Ključni so dvotirnost in zunajnivojska križanja s cesto, to najbolj skrajša potovalne čase. Prednost vlaka je ravno predvidljiv potovalni čas; če se v mesto odpraviš z avtom, ne moreš vedeti, koliko časa boš potoval. Na primer, zdaj se bo Dars lotil prenove AC-predora Golovec, to je sicer najugodnejši čas za obsežne prenove, a bo kljub temu kar izziv, kako čim večjemu številu potnikov omogočiti vstop in izstop iz glavnega mesta. In vlak je pri tem lahko primerna alternativa, bo pa to seveda precejšen izziv, ki je povezan tudi z drugimi ukrepi, kot so na primer dodatna ustrezna parkirišča ob železniških progah.
Vi ste alternativa.
Smo alternativa, vendar je vse, kar lahko v tem trenutku storimo, to, da vlakom v prometnih konicah dodamo dodatno garnituro in s tem povečamo zmogljivost. Če bi imeli na primer na dolenjski, gorenjski in kamniški progi dvotirno progo, bi lahko naredili veliko več. Seveda v kombinaciji s parkirišči na pravih mestih, bistveno je lociranje pred zastoji. Da na primer iz Ivančne Gorice in s Škofljice pridejo potniki z vlakom. Je pa logističen izziv tudi po prihodu v Ljubljano tako imenovana zadnja milja. Tu nas vse, ki smo deležniki v mobilnosti, čaka še veliko dela.
To je bil tudi namen enotne vozovnice za javni potniški promet. Zakaj imate vsi še vedno lastne mesečne vozovnice?
Naša mesečna vozovnica je prava izbira za potnike, ki jim vlak kot način prevoza zadošča. Če ima potnik možnost in željo izbirati med avtobusom in vlakom, pa je enotna vozovnica prava rešitev, to spodbujamo. Enotna vozovnica je pomemben projekt, potnik ima več možnosti. Prav pa je, da imamo tudi svojo vozovnico za kraje, kjer vozi le vlak, in da je vozovnica, ki zagotavlja prevoz samo z eno modaliteto, nekoliko cenejša. Uvedli smo nov cenik, ponujamo ugodnosti za abonente in druge segmente potnikov. Za nas je vsak potnik zelo pomemben, to pa lahko dosežemo tudi z ustrezno ponudbo in vabljivo ceno. Pri novih tarifah smo veliko razmišljali tudi o kolesih, tako bo stal prevoz kolesa zdaj le 1,50 evra ne glede na razdaljo. Ob koncu tedna imamo v vlakih tudi vedno prostor, razen če so napovedane velike skupine.
Vozovnico se da kupiti po spletu?
To je bilo mogoče že prej, zdaj dodajamo dodatne možnosti, imamo pa tudi novo spletno stran. Za udobnejše potovanje potnikom ponujamo tudi brezplačno brezžično omrežje, ki je že vzpostavljeno na veliko vlakih, tudi vsi novi bodo imeli povezavo wi-fi.
Zaračunavali ne boste niti vozovnic za starejše od 65 let.
To je prinesla zakonska sprememba. Ministrstvo za infrastrukturo bo povedalo, kakšen bo način izvedbe, kako bodo starejši od 65 let uveljavili to ugodnost. Po zakonu je dan uvedbe 1. julij. Mi si želimo, da bi vsaj večje skupine izbirale nekonični čas potovanja.
Bo to pokrila država ali boste vi to prelili v druge cene?
Čisto vse podrobnosti še niso znane. Vsekakor bo treba najti rešitev, tudi mi kot prevoznik moramo imeti vire za razvoj storitev v dobro potnikov in družbe. Bistvene so ustrezna zasedenost kapacitet, zadostna frekvenca vlakov in dobra ponudba. Tako bomo ohranili obstoječe potnike in pridobili tudi nove.
Pri kakšnem deležu potnikov ste zdaj?
To se iz dneva v dan spreminja. Zelo se nam pozna, da niso vsi dijaki v šolah, pa tudi študenti delno manjkajo. Delovna migracija pa se vrača, imamo bistveno več potnikov kot maja. Šolajoča se mladina sicer predstavlja 40 do 50 odstotkov dnevne migracije. To se pozna.
Nekaj lepega bi bilo, če bi uredili ljubljansko železniško in avtobusno postajo. Ta projekt je spet stekel.
Zelo vesela bom, ko se bo začelo delati, še bolj pa, ko bo narejeno. Ta projekt je prepotreben za mobilnost v Ljubljani, za Ljubljančane, za dnevne migrante, turiste, to je nekaj, kar je potrebno zaradi povezljivosti z avtobusnim in drugim prevozom, za ustrezne potovalne čase za ljudi, ki živijo in delajo tudi nekoliko dlje od strogega centra.
Če se v Ljubljani usedeš na vlak, kje najhitreje prideš do hitre železnice?
Zelo podobno je, ali greš proti Italiji ali proti Avstriji. Zdaj ves mednarodni promet še stoji. Za Slovenijo bi bilo idealno, če bi imeli hitro progo, ki bi tekla čez njeno ozemlje in nas povezovala z evropskim omrežjem. To so dolgoročni projekti.
To je potem alternativa za letalski promet.
To je povezava med milijonskimi mesti. Mobilnost pa bomo v Sloveniji najbolj izboljšali z dvotirnostjo prog, taktnim prometom, dodatno ponudbo novih vlakov in novih povezav tudi z mednarodnim železniškim omrežjem, denimo do Gradca, Zagreba, v Italijo.
