Galerija / Gallery; utrinek vlak za Koprska Proga / Koper Bahn

Nova fotoreportaža slika za Utrinek vlak; Koprska Proga / Koper Bahn

[ SLO - SŽ / Celje ] V Celju bodo za lažji dostop do peronov vendarle zgradili dvigala

Pred slabim letom se je začela temeljita posodobitev železniške proge med Celjem in Zidanim Mostom, hkrati pa je novo podobo dobila tudi železniška postaja v Celju. A je ta ostala brez dvigala, ki bi dostop do peronov omogočilo tudi gibalno oviranim. Namesto tega so namestili le stopniščno dvižno ploščad.

Že lani je ob simbolični položitvi temeljnega kamna minister za infrastrukturo Peter Gašperšič poudaril, da bodo v sklopu dobrih 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje, sofinanciranega z evropskim denarjem, posodobljeni ne le železniški tiri med Celjem in Zidanim Mostom, temveč bosta temeljito prenovo doživeli tudi železniški postaji v Celju in Laškem. Zagotovil je, da bodo do peronov uredili nove dostope in jih hkrati opremili z nadstreški.

Po letu dni, ko postaji dobivata končno podobo, pa je postalo jasno, da v Celju ob prenovi niso zgradili ustreznega dvigala, ki bi omogočilo dostop do peronov tudi gibalno oviranim, starejšim in tistim z otroškimi vozički. Namestili so le mini stopniščno dvižno rampo, ki pa ne zadošča potrebam vseh invalidov, saj bi ti pri njeni uporabi vseeno potrebovali tujo pomoč. Kar pa je sila nenavadno, sploh glede na dejstvo, da se je tudi država zavezala, da bo spodbujala ljudi k uporabi vseh vrst javnih prevoznih sredstev. Torej tudi vlakov, s katerimi želijo potovati tudi gibalno ovirani. Sploh pa naj bi bilo Celje pri tem izjema, saj naj bi povsod drugod bila zgrajena ustrezna dvigala.

Številne ovire na poti do dvigal

Na to pomanjkljivost so investitorja, direkcijo za infrastrukturo in Slovenske železnice, opozorili tudi v nevladni organizaciji Za mesto po dveh. Kot so pojasnili na direkciji, so v času izdelave projektne dokumentacije proučevali možnosti, da bi zgradili nov podhod z dvigali, a ker se dela izvajajo pod stalnim železniškim prometom ter glede na že obstoječi podhod, to v Celju ne bi bilo izvedljivo. Investicijo pa bi to podražilo za dodatni milijon evrov. Pod pritiskom javnosti in invalidskih organizacij pa so vendarle ponovno staknili glave.

»Na postaji Celje ni bilo mogoče umestiti dvigala v medtirje, saj bi morali za to porušiti obstoječi podhod ter zgraditi novega, odstraniti en tir in prestaviti perone, kar bi posledično pomenilo velike ovire v prometu in trajno zmanjšanje prepustnosti postaje. Če bi posegli v konstrukcijo, pa bi lahko prišlo tudi do vdora podtalnice v podhod, zato smo predvideli postavitev stopniščnih dvižnih ploščadi,« so razložili na direkciji. Drži pa, da sta na postajah v Laškem in Rimskih Toplicah, ki sta del istega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje, predvidena nova podhoda z dvigali za dostop gibalno oviranih oseb do peronov.

»Če bi bilo možno, bi takšno umestitev dvigal projektanti že prvotno načrtovali tudi v Celju,« odgovarjajo na direkciji. Dodajajo, da pa so projektanti ob načrtovanju obnove železniške postaje Maribor, kjer se je pojavil podoben problem glede gradnje dvigal kot pred leti v fazi načrtovanja obnove železniške postaje v Celju, pridobili informacijo o novih tehnologijah oziroma možnostih izvedbe del.

»Naročili smo jim, naj preverijo, ali je mogoče takšno rešitev aplicirati tudi na železniški postaji v Celju. In kaže, da bomo lahko na podoben način zgradili tri dvigala zdaj tudi v Celju, s katerimi bodo brez težav lahko dostopali do peronov tudi gibalno ovirani,« pojasnjujejo na direkciji za infrastrukturo.

[ SWE - UPPTAGET] Transitio naroči dvonivojske EMU

ŠVEDSKA: Organ za nabavo železniškega voznega parka, ki je v lasti lokalnih oblasti, je AB Transitio podpisal odločno naročanje za osem električnih večdelnih enot dvonadstropnih dvižnih plošč Stadler, ki se bodo uporabljali na storitvah Upptåget od konca leta 2019. Redni nalog, ki ga je 14. februarja objavil Stadler, možnost za pogodbo za leto 2016, ki je za regionalne storitve Mälardalen pokrivala začetno 33 EMU, vredno SKr3,5 milijarde, z možnostmi do 110 dodatnih.

Aluminijasti EMU iz družine Stadler's Kiss dvokolesnih EMU bodo izkoristili večji nakladalni profil, ki je na voljo na Švedskem. Imeli bodo tudi suhe transformatorje, ki ne potrebujejo oljnega hladila.

Druge lokalne značilnosti vključujejo "odlično" odpornost proti hudemu zimskemu vremenu, ki temelji na izkušnjah Stadlerja, ki oskrbujejo železniški vozni park z Norveško, Finsko, Estonijo, Rusijo in Belorusijo. To bo vključevalo zaprto opremo, dvoposteljne meddržavne pregrade, snežne strgala med podstavnimi vozički in telesi, sistem za rekuperacijo toplote, talno ogrevanje in visoko kakovostno izolacijo.

Švedski dobavitelji, vključeni v projekt, vključujejo Icomera, Kockum Sonics, ÅF-Infrastructure in Hök Instrument.

[VOSSLOH] Vosslohovi razredi Prevozni oddelek kot ustavljeno delovanje

VOSSLOH: Izvršni odbor Vossloh AG se je 16. februarja odločil za napredne razprave o prodaji poslovne enote lokomotiv v Kielu, da bi od zadnjega preostalega poslovnega oddelka transportne službe od 31. decembra 2017 dalje predstavil "ukinjeno poslovanje".

Izguba zaradi oslabitve knjigovodske vrednosti je bila pripoznana glede na trenutni status tekočih razprav, čeprav Vossloh pričakuje pozitivne neto denarne prilive od prodaje poslovne enote.

Vossloh je dejal, da so se prihodki iz nadaljnjega poslovanja v letu 2017 znatno povečali od preteklega leta, pri čemer se je prodaja povečala s 822,5 milijona EUR na 918,3 milijona EUR, EBIT pa se je povečal od 57,55 EUR do 70,03 EUR in EBIT marža s 7,0% do 7,7%. Kljub temu vzpodbudnemu razvoju v osnovni dejavnosti pa se je skupina končala leta 2017 z negativnim čistem dohodkom, ki ga je mogoče pripisati delničarjem zaradi prekinitve poslovanja in izgub, nastalih v prometni dejavnosti.

Pričakuje se, da bo prodaja v letu 2018 znašala podobno kot leta 2017, z nižjo maržo EBIT in EBIT. Pričakovani so nižji prispevki k prodaji in zaslužki od prodaje sistemov za pritrjevanje na tleh na Kitajskem, kjer nihanja, povezana s projektom, povzročajo začasno slabšo poslovno uspešnost.

Normalizacija poslovnih dejavnosti za poslovno enoto pritrdilnih sistemov na Kitajskem se pričakuje leta 2019, skupaj z "opaznim oživljanjem" povpraševanja operaterjev razreda I v ZDA.

[ SLO / ITA - SŽ / TI ] Prvi vlak naj bi iz Ljubljane proti Trstu in Benetkam oddrdral septembra

Septembra se potnikom vendarle obeta nova železniška povezava, ki se napoveduje že nekaj časa. Vlak bi po načrtih vozil iz Ljubljane mimo Trsta in njegovega letališča do Benetk.

Italijanski državni prevoznik Trenitalia bo na relacijo poslal dva vlaka dnevno, potnikom pa bi lahko bilo na voljo tudi novo postajališče ob tržaškem letališču v Ronkah, katerega odprtje je napovedano za 19. marec.

O načrtovanju nove povezave smo poročali že lani, niso pa še bile znane podrobnosti ali časovnica projekta.

Pomočnik direktorja Slovenskih železnic (SŽ) Miloš Rovšnik je zdaj dejal, da glede povezave med slovensko prestolnico in eno najpomembnejših evropskih turističnih destinacij, ki velja tudi za pomembno prometno vozlišče, poskušajo s Trenitalio in drugimi uskladiti predvsem to, da bi imel vlak čim boljše povezave do letališča v Ronkah ali da bi vsaj en vlak na dan tja neposredno tudi peljal.

Na SŽ-ju so pojasnili, da te dni potekajo aktivni dogovori s pristojnimi službami na italijanski in slovenski strani za izvedbo projekta. V teku je tako pridobitev homologacije elektromotornih potniških garnitur italijanskega prevoznika za uporabo na čezmejni povezavi.

V luči teh postopkov vzpostavitev prometa na SŽ-ju predvidevajo septembra. "Govorimo o delovnem datumu 9. september, ki pa ga bomo potrdili do konca februarja v obliki sporazuma," je pred dnevi za Radio Koper napovedal Rovšnik, ki je dodal, da so od italijanskih kolegov dobili zagotovila, da bi vožnja vlakov res lahko stekla v devetem mesecu leta.

Danes tja le s prestopanjem
Na SŽ-ju so sicer spomnili, da železniška povezava na tej relaciji obstaja že danes, vendar s prestopi preko Opčin do Trsta in od tam naprej po Italiji. Trenutna storitev prek Opčin in avtobusnega transferja naprej na železniško postajo v Trst stane devet evrov in to bodo na SŽ-ju imeli tudi za izhodiščno ceno za povezavo med Ljubljano in prestolnico Furlanije - Julijske krajine.

Po Rovšnikovih zagotovilih je za novo železniško povezavo veliko zanimanja tudi med turističnimi agencijami v Sloveniji in Italiji. Italija je največji emitivni trg slovenskega turizma, povezave s sosednjo Italijo, z izjemo cestnih, pa so slabe. Letalske povezave ni, železniška pa za zdaj obstaja zgolj s prestopanjem.

Galerija/Gallery; Snežnje na vlaku

Nova fotoreportaža slika za Snežnje na vlaku...