Piranski tramvaj je bil javno prevozno sredstvo, ki je med letoma 1912 in 1953 povezoval piranski Tartinijev trg z železniško postajo Porečanke v Sveti Luciji (današnji Luciji).
- septembra 1911je z Dunaja končno prišla novica o odobreni koncesiji za obratovanje tramvaja do leta 1970. Trolejbusni promet so takoj odpravili in na isti trasi je podjetje iz Augsburga začelo postavljati tramvajske tračnice. Tirna širina je znašala 760 mm, enako kot pri Porečanki. Napajalne kable pa so namestili kar na iste drogove kot pri trolejbusu. Gradnja je stala 150.000 kron, ki sta jih poravnala občina Piran in Istrska pokrajina. Celotna dolžina linije je bila 5447 m, imela je pet izogibališč, na njej pa ni bilo večjih vzponov z izjemo 20-metrskega odseka pri lucijski postaji, kjer je znašal 35%. Potrebno je bilo tudi ojačati most čez potok Fazan.
Proga je bila predana prometu 20. julija 1912. Nabavili so pet vozov rdeče barve, dve prikolici (letno in zimsko) in tovorni vzdrževalni voz. Tramvaji so na progi vozili v 30-minutnem intervalu in zmogli hitrost do 26 km/h. Električno energijo je še naprej dobavljala elektrarna v Bernardinu, le da so za potrebe tramvaja prvotni parni stroj nadomestili z dvema dizelskima agregatoma. Leto 1935, ko so italijanske oblasti ukinile železniško progo med Trstom in Porečem, je prineslo opazen upad števila potnikov, vendar se je tramvaj obdržal. Šele po drugi svetovni vojni so ga oblasti tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja sklenile odpraviti, ker naj ne bi bil več konkurenčen avtobusnemu prometu. Zadnji tramvaj je tako po progi zapeljal 31. avgusta 1953. Vozove so z ladjo odpeljali v Dalmacijo do pristanišča Ploče in od tam v Sarajevo, kjer so bili v uporabi še nekaj let (do leta 1960, ko so jih večino razrezali v staro železo). Tračnic niso demontirali takoj in so ponekod ostale še vse do začetka 60. let.
Tramvaje in prikolici so izdelali v Gradcu, električna oprema je bila z dunajske tovarne Siemens&Halske. Vozovi so bili težki 8700 kg in dolgi 8580 mm. V njih je bilo prostora za 40 potnikov (20 sedežev in 20 stojišč). Elektromotorja sta zmogla moč 30 KM.
