EVROPA: Skupna delovna skupina iz Finske in Estonije, ki razvija predloge za podzemni železniški predor, ki je dolga 92 km, med Helsinki in Talinom, bo objavila svoja priporočila o tem, kako nadaljevati 7. maja.
To bo predstavilo vizijo, kaj bi se moralo zgoditi, kako naj bi bil projekt strukturiran in kako bi ga lahko financirali.
Malla Paajanen, glavna svetovalka regionalnega sveta Helsinki-Uusimaa, 25. aprila sporočila železniškemu listu International na dogodku TEN-T Days, da bi bilo treba pred gradnjo nadaljevati še tri do pet let poglobljenih študij.
Predvideva se, da bi EU lahko dosegla 40% stroškov gradnje, preostanek pa se bo financiral iz javno-zasebnega partnerstva.
Predhodne tržne študije kažejo, da bi morale vlade držav obeh držav subvencionirati tudi stroške poslovanja, pri čemer je stalna zahteva za podporo v veliki meri enaka skupni podpori, ki jo trenutno zagotavljajo javni prevoz. Čeprav bi bilo to velika zaveza, to ni neizvedljivo, je predlagal Paajanen.
Predvideno je, da bo železnica zgrajena na tirno širino 1 435 mm in ne na širšem profilu, ki se uporablja na Finskem in v baltskih državah, da bi zagotovili združljivost z interoperabilnim omrežjem EU.
Predor bi bil podaljšek standardne železniške proge Rail Baltica, ki naj bi povezal Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo. Paajanen je dejal, da so finski izvozniki želeli, da Rail Baltica doseže intermodalno vozlišče okoli letališča Helsinki, saj bi to znatno zmanjšalo odvisnost Finske od pomorskega prometa do preostalega dela EU.
Predlagani predor bi bil znatno daljši od 57-kilometrskega Gotthardovega predora, 54-km predora Seikan in 50-kilometrskega predora, vendar krajši od predora Päijänne 120 km, ki Helsinški regiji dobavlja vodo.
