Na svojo prvo pot je danes odrinil prvi zasebni italijanski hitri vlak. S tem je med ponudniki potniškega prometa na italijanskih železnicah nastopila konkurenca, od katere bodo imeli največ koristi potniki.
Temnordeč, 200 metrov dolg vlak z imenom Italo, ki se ponaša z uglajeno notranjo opremo in celo s kinovagonom, se je na svojo prvo vožnjo odpravil z glavne železniške postaje v Rimu, čez dobro uro pa je pot končal v Neaplju.
Vlak podjetja NTV ima tudi panoramska okna in usnjene sedeže, ponuja potovanja v treh razredih, doseže pa hitrost 360 kilometrov na uro.
V NTV-ju imajo 20-odstotni lastniški delež francoske državne železnice SNCF, podjetje pa vodi skupina italijanskih poslovnežev, med katerimi je tudi vodja Ferrarija Luca di Montezemolo. NTV upa, da si bo priboril del trga italijanskega železniškega potniškega prometa. Uvedli so že sistem določanja cen vozovnic, pri katerem lahko potniki privarčujejo denar z zgodnjo rezervacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Gre za dogodek, ki tragično zaznamuje prizadevanja delavcev za delavske pravice v tistem času. Solidarnost in boj za delavske pravice, čeprav v drugih časih in razmerah, pa sta aktualna tudi danes," trdi Semolič.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je položil cvetje ter prižgal sveče v spomin pred 92 leti ubitim dvanajstim moškim in deklici v železničarski stavki na Zaloški cesti v Ljubljani. Takratne vrednote so vredne pozornosti, ker se tudi danes marsikaj slabega vali na delavce in upokojence, je dejal za STA.
Kot je povedal Semolič, gre za dogodek, ki tragično zaznamuje prizadevanja delavcev za delavske pravice v tistem času. Solidarnost in boj za delavske pravice, čeprav v nekih drugih časih in razmerah, pa sta aktualna tudi danes, je poudaril Semolič. Slednji je položil cvetje in prižgal sveče skupaj s sekretarko Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetko Gliha.
Železničarji 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko
Namen spominskega dogodka je bil počastiti tragične dogodke, ki so se zgodili leta 1920. V takratni skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je namreč vlada z začasnim pravilnikom železničarjem odvzela osemurni delavnik, jim znižala plačo za več kot 40 odstotkov ter posegla v njihovo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Slovenski železničarji so zato 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko. Na Zaloški cesti se je 24. aprila pred 92 leti zbralo približno 3.000 delavcev in ljudi, na katere pa so streljali žandarji in pri tem ubili petletno deklico ter dvanajst moških, okoli 64 ljudi pa je bilo ranjenih.
Zbirajte nalepke in do 26. avgusta brezplačno potujte z vlakom ICS Slovenija med Mariborom in Ljubljano ali pa med Ljubljano in Koprom, trije vaši sopotniki pa bodo deležni 50-odstotnega popusta.
Ob vsakem nakupu časnika Delo ali Nedelo med 1. aprilom in 15. junijem, na prodajnih mestih 3DVA, prejmete nalepko vlakca, ki jo nalepite na zbirni kupon. Ko zberete deset nalepk, prinesite kupon na eno od prodajnih mest Slovenskih železnic. Prejeli boste brezplačno povratno vozovnico za 1. razred za vlak ICS, tri osebe pa bodo lahko z vami potovale s 50-odstotnim popustom.
Starejše generacije Istranov se še danes spominjajo, kako so jim starši z navdušenjem pripovedovali o časih, ko je čez Istro peljala Parencana. Danes na železniško progo ponekod še spominjajo ohranjene postojanke, namesto vlaka pa se po poti zdaj vozijo kolesarji.
Prav na prvoaprilski dan pred natanko 110 leti je iz Buj zapeljal prvi vlak v Trst. Ozkotirna železnica Parencana, po naše Porečanka, ki je 33 let povezovala pristaniško mesto s kraji iz istrskega zaledja, je ime seveda dobila po končni postaji. Še istega leta - decembra 1902 - so namreč traso podaljšali do Poreča.
123 kilometrov dolga železnica je imela za prebivalce iz tedaj od sveta precej odrezanega istrskega zaledja izjemen pomen, saj so vlaki poleg potnikov prevažali tudi olivno olje, zelenjavo, sadje, istrski kamen, apno, les, moko in vino.
Od morja do 293 metrov dvignjenega Grožnjana
Tračnice je bilo treba zaradi razgibanega istrskega reliefa speljati čez devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov, pot pa je bila vodila čez številne gričke in vzpetine. Porečanka se je z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru povzpela na 293 metrov nadmorske višine. Tolikšna je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu, ob katerem kraj Stanica še vedno spominja na postajališče, ki je nekoč stalo tam.
Vožnja z vlakom iz Trsta v Poreč je trajala od šest do sedem ur, zadnjič pa je vlak to pot prevozil 31. avgusta 1935. Danes je pot predvsem priljubljena kolesarska točka in je za kolesarje v celoti prevozna. Za to sta zaslužna zlasti čezmejna projekta Parencana I in Parencana II, prve pobude za oživitev nekdanje železniške proge pa so stare deset let.
Pot spremljajo številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so sečoveljske soline, jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjanu ter verjetno ena najdragocenejših umetniških spomenikov v Istri – starokrščanska Evfrazijeva bazilika v Poreču. Zgodovino Parencane je mogoče spoznavati v treh muzejih - muzeju Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzeju Parencane v Izoli in Železniškem muzeju v Trstu.
Pot prijateljstva
Med letoma 2006 in 2008 so v okviru projekta Parencana I - Pot zdravja in prijateljstva uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II - Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem kolesarskih infotočk, informativne kioske in večjezične informativne table.
Pri Parenzani II so moči združili mesti Poreč in Buje ter občine Vižinada in Oprtalj ter tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, med katerimi je večina evropskih sredstev, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno osnovno kolesarsko infrastrukturo.
Foto; Martin K.
Zaradi enostranske odločitve Madžarskih železnic, bodo 15. aprila 2012, prenehali voziti naslednji maloobmejni vlaki: