četrtek, 5. april 2012

110 let, odkar je prvi vlak zapeljal po Porečanki


Starejše generacije Istranov se še danes spominjajo, kako so jim starši z navdušenjem pripovedovali o časih, ko je čez Istro peljala Parencana. Danes na železniško progo ponekod še spominjajo ohranjene postojanke, namesto vlaka pa se po poti zdaj vozijo kolesarji.

Prav na prvoaprilski dan pred natanko 110 leti je iz Buj zapeljal prvi vlak v Trst. Ozkotirna železnica Parencana, po naše Porečanka, ki je 33 let povezovala pristaniško mesto s kraji iz istrskega zaledja, je ime seveda dobila po končni postaji. Še istega leta - decembra 1902 - so namreč traso podaljšali do Poreča.

123 kilometrov dolga železnica je imela za prebivalce iz tedaj od sveta precej odrezanega istrskega zaledja izjemen pomen, saj so vlaki poleg potnikov prevažali tudi olivno olje, zelenjavo, sadje, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

Od morja do 293 metrov dvignjenega Grožnjana
Tračnice je bilo treba zaradi razgibanega istrskega reliefa speljati čez devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov, pot pa je bila vodila čez številne gričke in vzpetine. Porečanka se je z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru povzpela na 293 metrov nadmorske višine. Tolikšna je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu, ob katerem kraj Stanica še vedno spominja na postajališče, ki je nekoč stalo tam.

Vožnja z vlakom iz Trsta v Poreč je trajala od šest do sedem ur, zadnjič pa je vlak to pot prevozil 31. avgusta 1935. Danes je pot predvsem priljubljena kolesarska točka in je za kolesarje v celoti prevozna. Za to sta zaslužna zlasti čezmejna projekta Parencana I in Parencana II, prve pobude za oživitev nekdanje železniške proge pa so stare deset let.

Pot spremljajo številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so sečoveljske soline, jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjanu ter verjetno ena najdragocenejših umetniških spomenikov v Istri – starokrščanska Evfrazijeva bazilika v Poreču. Zgodovino Parencane je mogoče spoznavati v treh muzejih - muzeju Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzeju Parencane v Izoli in Železniškem muzeju v Trstu.

Pot prijateljstva
Med letoma 2006 in 2008 so v okviru projekta Parencana I - Pot zdravja in prijateljstva uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II - Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem kolesarskih infotočk, informativne kioske in večjezične informativne table.

Pri Parenzani II so moči združili mesti Poreč in Buje ter občine Vižinada in Oprtalj ter tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, med katerimi je večina evropskih sredstev, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno osnovno kolesarsko infrastrukturo.


Foto; Martin K.