Prvega oktobra je minilo že stoletje in pol, odkar je železniška proga povezala Zidani Most z Zagrebom in Siskom.
Železnica
je v kraje ob njej prinesla napredek in razvoj. Še danes pa je omenjena
proga nepogrešljiv del desetega vseevropskega koridorja in obenem del
glavnega prometnega križa; je najkrajša povezava med Srednjo in
Jugovzhodno Evropo.
Slovesnost
V soboto, 13. oktobra, ob 11.00 bo v Kulturnem domu v Krškem (300 m
od ŽP Krško) potekala osrednja slovesnost, ki smo jo pripravili v
sodelovanju z občinami ob progi. Priložnostni slovesnosti bosta potekali
tudi v Sevnici, od 8.41 do 9.05, ter v Dobovi od 9.36 do 10.15
Vodeni ogledi razstave
Na železniški postaji v Krškem bo v počastitev 150-letnice proge med
13. in 20. oktobrom potekala razstava o železnici v Posavju. V
sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic v Ljubljani ter
Mestnim muzejem Krško in Jasmino Spahalič bo razstava z vodenimi ogledi
potekala v restavriranih vagonih, ki bodo pripeljani na krško železniško
postajo.
Zgodovina proge
Že leta 1848 se je za gradnjo povezave Zidanega Mosta in Zagreba ter
Siska zavzemal zasebni konzorcij. Sprva so načrtovali konjsko železnico.
Ko je stekla železnica iz Celja do Zidanega Mosta, pa se je začela
priprava načrtov za gradnjo normalnotirne proge z odcepom v Zidanem
Mostu. Na Dunaju so Generalni direkciji za gradnjo železnic leta 1851
naročili, da začne s trasiranjem zasavske proge proti Zagrebu in Sisku.
Na hrvaški strani so začeli izdelovati načrte, in leta 1854 je bila
povezava od Zidanega Mosta na Hrvaško že vključena v uradni načrt
železniškega omrežja.
Gradnja proge
Leta 1855 se je začela gradnja proge od Zidanega Mosta proti
Brestanici. Do Sevnice so zgradili spodnji ustroj za dvotirno progo.
Zaradi težavnega terena med Zidanim Mostom in Radečami so dela potekala
počasi. Ker je država prišla v finančne težave, so morali dela ustaviti
in na pol zgrajeni objekti so začeli propadati. Prekinitev del je
trajala nekaj let. Ob prodaji Južne železnice bančnemu konzorciju 23.
septembra 1858 (družba Južne železnice) so novi koncesionarji prevzeli
tudi načrte in že opravljena dela. Podjetje je nekoliko obnovilo prej
zgrajene objekte in dogradilo progo do Siska po ravnem terenu, brez
pomembnejših vzponov in ovinkov. Največji in najtežavnejši objekt je bil
most čez Savo pri Zagrebu.
Prva vožnja do Zagreba
Prva lokomotiva je iz Zidanega Mosta v Zagreb, pod budnim očesom
višjega inženirja Paulusa, pripeljala 31. avgusta 1862. Iz Zidanega
Mosta je odpeljala ob 16:30 in v Zagreb prispela ob 19:15. Že tri dni
pozneje, 3. septembra, je iz Zidanega Mosta v Zagreb pripeljal prvi
poskusni vlak, ki so ga sestavljali lokomotiva in dva vagona. Naslednji
dan je odpeljal še do Siska.
Uradni začetek prometa
Progo od Zidanega Mosta čez Zagreb do Siska, dolgo 125,6 kilometra,
so uradno odprli 1. oktobra 1862. Prvi vlak je ob 6:30 odpeljal iz Siska
ter v Zagreb prispel okrog 8:30. Po 15-minutnem postanku je nadaljeval
vožnjo proti Zidanemu Mostu, kamor je prispel okrog 11. ure. Posebne
slovesnosti ob odprtju ni bilo. V nasprotni smeri je prvi uradni vlak iz
Zidanega Mosta odpeljal ob 16:30, v Zagreb pripeljal okrog 19:30, v
Sisak pa okrog 21. ure. S tem se je uradno začel promet na prvi hrvaški
železniški progi.
Trasa proge
Skoraj 85 odstotkov proge poteka naravnost (brez ovinkov). Gradbena
direkcija se je odločila za potek proge po levem bregu Save, čeprav so
nekateri strokovnjaki zagovarjali potek po desnem bregu, kar bi bolj
ustrezalo dotoku prometa z Dolenjske. Trasa proge je relativno
enostavna, gradbeno najtežja dela so bila med Zidanim Mostom in Radečami
ter med Brestanico in Krškim. Tu so na rečni strani postavili dolge in
visoke podporne zidove iz naravnega kamna, klasični primer gradbene
umetnosti iz sredine 19. stoletja.
Na vsej progi je bilo v začetku 85 čuvajnic, njihovo število pa se je
pozneje še povečalo. Prvotno so bile na njej postaje Sevnica,
Rajhenburg, Videm-Krško, Lekenik in Zagreb. Pozneje pa so bile zgrajene
še postaje Radeče, Loka, Breg, Blanca, Dobova, Sutla, Savski Marof,
Podsused, Sv. Klara, Turopolje in Greda.
Z zgraditvijo zasavske železnice je bil uresničen gradbeni program,
za katerega se je družba Južne železnice zavezala, da ga bo izpeljala na
območju slovenskega ozemlja. Hkrati je bila zgraditev proge pomembna
spodbuda za nadaljnji razvoj železniškega omrežja na hrvaškem ozemlju.
Leta 1930 je bil v Zidanem Mostu zgrajen drugi železniški most čez
Savinjo, ki je omogočil nemotene vožnje vlakov proti Zagrebu, brez
nadležnega obračanja in menjavanja lokomotiv. V drugi svetovni vojni je
bil most porušen in po njej ponovno zgrajen.
Proga je bila prvotno enotirna, že med gradnjo pa so bila dela na
spodnjem ustroju na najtežjem odseku od Zidanega Mosta do Krškega
opravljena za načrtovani drugi tir. Razpis za njegovo gradnjo bi moral
biti objavljen leta 1929, a je bil zaradi pomanjkanja sredstev
prestavljen za nedoločen čas. Drugi tir je bil tako zgrajen šele leta
1944. Leta 1967 je bil elektrificiran odsek Ljubljana-Zidani Most, leta
1969 pa še odsek Zidani Most-Dobova.