Pred dobrim letom dni smo poročali o viaduktu, ki se je nekoč razprostiral po Pesniški dolini pri Mariboru. Po 172 letih pa je kocka določila: železniško progo Maribor–Šentilj je treba nadgraditi in izboljšati.
Naj spomnimo, da je bila v okviru gradnje južne železnice med Dunajem in Trstom že leta 1846 zgrajena skoraj 16-kilometrska železniška proga, a pogosto rabljena povezava je vlakom dopuščala največjo hitrost le 80 kilometrov na uro.
Tako je vlada izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu, ki je predvidel zaradi izgradnje drugega tira med Mariborom in Šentiljem do leta 2021 izgradnjo tudi novega predora Pekel in viadukta Pesnica ter nadgradnjo železniških postaj Šentilj, Pesnica in Cirknica.
A ko je lani za Mariborinfo pojasnil geodet Benjamin Repina iz civilne iniciative, se je okoli pesniškega viadukta odvijala »prava borba«, proti koncu leta 2016 pa je skupaj s somišljeniki uspel izboriti ustrezno zaščito viadukta.
Preko nekdanjega pesniškega viadukta je bila speljana železniška proga med Mariborom in Gradcem, zaradi zamočvirjenosti Pesniške doline pa so se jo odločili premostiti z viaduktom, katerega gradnja je potekala pod nadzorom Carla von Ghege. Tako so leta 1844 pričeli graditi opečnati most, visok 21 metrov in dolg 649 metrov. Pred Mariborom pa so morali izkopati še 462 metrov dolg Košaški tunel, katerega gradnja je trajala 2 leti in 2 meseca.
Gradnjo mostu s 66 stebri, ki so temeljili na hrastovih pilonih, so zaključili leta 1846, ko ga je maja prepeljala lokomotiva Staßengel do takrat še nedokončanega predora Počehova. Neuradno ga je nato preizkusila še lokomotiva Ocean in tako so ga uradno odprli 2. junija istega leta.
Bil je zgrajen iz 2,8 milijona opek, pri čemer se tudi polemizira s časom odprtja Opekarne Košaki, ki naj bi nastala zaradi gradnje, vendar pa nekateri zapisi čas izgradnje postavljajo v leto 1891. Zgodovinski viri navajajo, da je do njegovega, desetletje kasneje, zasutja prišlo zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala, medtem ko je bila gradnja novega predraga.
Kakšno usodo čakajo ostanki viadukta?
Kakšno usodo čakajo ostanki pesniškega viadukta, smo se odločili preveriti pri Direkciji RS za infrastrukturo, kjer so za Mariborinfo pojasnili, da se bo »na območju od obstoječega predora v Počehovi do začetka železniške postaje v Pesnici skladno s predvidenimi ureditvami zgradil nov odsek železniške proge v dolžini približno 3,5 kilometrov«, na tem območju pa bo izveden nov predor Pekel in železniški viadukt Pesnica.
Nov viadukt bo tako dolg 896 in širok 14,36 metrov. V prvi fazi bo tako izveden le en tir, in sicer levi tir, gledano v smeri Šentilja. Stebri so visoki 14 metrov, kar je približno v višini obstoječega nasipa. Temeljenje je predvideno na pilotih, premera 150 centimetrov in dolžine od 8 do 17 metrov v nosilni sloj iz laporja.
Skupna investicijska vrednost izgradnje viadukta je tako ocenjena na 19,15 milijona evrov. To obsega tudi tire, vozno mrežo, instalacije, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter protihrupno zaščito.
Kot pojasnjujejo na Direkciji, poteka v tem trenutku pregled pogodb za izvedbo. Odločitev o izboru ponudnika bo podana predvidoma do konca septembra, pogodba pa, v kolikor ne bo pritožb, podpisana v oktobru oziroma novembru
»Z deli na terenu se bo tako predvidoma pričelo v začetku 2020, rok za izvedbo del pa je 30 mesecev od uvedbe v delo.«
