Država bi Luko Koper najraje prodala. Tako bi dobili denar za naložbe, tudi za gradnjo drugega železniškega tira, je prepričan minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Država se bo prihodnji teden prijavila na razpis za pridobitev evropskega denarja za drugi tir med Koprom in Divačo. Samo z evropskim denarjem pa projekta ne bo mogoče zgraditi, zato se bo začelo iskanje zasebnega partnerja in tu se napovedujejo težave, je za Radio Slovenija poročala Nataša Ugrin Tomšič.
Po mnenju ministra Gašperšiča je sicer najboljša možnost, ki bi privedla do drugega tira in svežega denarja za razvoj logistike, prodaja Slovenskih železnic in Luke Koper. Po njegovih besedah v vladi iščejo nekoga, ki bo prinesel denar, razvojni potencial in tudi tovor, zaradi katerega bodo sploh gradili drugi tir.
Pristanišča ne dajo v tuje roke
Medtem ko so v železnicah naklonjeni strateškemu partnerju, pa v Luki odločno nasprotujejo takemu scenariju. Predsednik sveta delavcev Marko Grabljevec poudarja, da so pristanišče gradili z odrekanji. "Država, ki nekaj da na svojo suverenost, ne bo prodajala letališč, pristanišč in podobno," je prepričan.
Medtem ko so v železnicah naklonjeni strateškemu partnerju, pa v Luki odločno nasprotujejo takemu scenariju. Predsednik sveta delavcev Marko Grabljevec poudarja, da so pristanišče gradili z odrekanji. "Država, ki nekaj da na svojo suverenost, ne bo prodajala letališč, pristanišč in podobno," je prepričan.
Ob tem je napovedal uporabo vseh zakonitih sredstev, da bi preprečili prodajo Luke. Vlada se bo zdaj lotila iskanja partnerja, tujca, ki bi prinesel približno milijardo evrov in zgradil železnico. Izkušenj z javno-zasebnim partnerstvom v tako velikih projektih nimamo.
Mrak ne verjame v partnersko gradnjo
V preteklosti smo se v pogovorih z Deutsche Bahnom že izkazali za nekredibilne sogovornike, meni ekonomist Mojmir Mrak. In opozarja, da je v Evropski uniji zelo malo projektov, ki so bili financirani z evropskim denarjem in hkrati v javno-zasebnem partnerstvu. "Razlog je preprost – gre za dve zelo različni logiki javnih naročil," je pojasnil. Mrak v nasprotju z vlado zato napoveduje, da bomo tir gradili brez javno-zasebnega partnerstva.
V preteklosti smo se v pogovorih z Deutsche Bahnom že izkazali za nekredibilne sogovornike, meni ekonomist Mojmir Mrak. In opozarja, da je v Evropski uniji zelo malo projektov, ki so bili financirani z evropskim denarjem in hkrati v javno-zasebnem partnerstvu. "Razlog je preprost – gre za dve zelo različni logiki javnih naročil," je pojasnil. Mrak v nasprotju z vlado zato napoveduje, da bomo tir gradili brez javno-zasebnega partnerstva.
Iz evropskega denarja bi Slovenija po poročanju STA-ja za drugi tir lahko dobila okoli 263 milijonov evrov, je pred časom pojasnil minister Gašperšič. To je okoli 30 odstotkov od 1,35 milijarde evrov vrednega projekta, kolikor ocenjuje vlada, da bi stal.
