[ A - STLB ] Mesto dobi S-Bahn v Weiz v Avstriji

Podaljšanje linije Gleisdorf - Weiz

15 km dolga železniška proga država vasi - Weiz se podaljša na približno 900 m na sredi centra mesta Weiz in se razteza na šolskem centru. To bo povzročilo znatne izboljšave za potnike v S-Bahn linija 31 od leta 2017. Weiz postaja se nahaja južno od mestnega središča. Od tam se trenutno izvaja povezuje železniško progo čez centru mesta na delu Andritz Hydro. Med gradnjo ceste skozi Weiz železnice dobi svojo skladbo telo in se preselil iz enega železniškega priključitev na javno železnico. Nov končna točka se nahaja približno 200 m od Zvezne Šolski center Weiz stran. Kot del podaljšanje železniške proge sta načrtovani dve ustavi. Območje sedanje avtobusa, drugi desno na novo končno točko. Na področju nove postaje "Weiz središče" (avtobusna postaja) proizvaja križiščih sprememb z regionalnim avtobusom (smer Graz in zgornji Feistritztal). Poleg tega je ta razširitev doseženo z znatno izboljšanje dostopnosti za dnevne migrante in študentov.

27. februarja 2015, slovesnost prelomnega potekala v prisotnosti prometa svetnik Dr. Gerhard Kurz človeka in Provincial Mag. Michael Schickhofer. V tem primeru, Gelenktriebwagen štajerski deželni Železnice odplula, poskusite odklopite priključno pot do častnih gostov dati občutek prihodnjih možnosti vožnje.

Po zaključku del načrtovanja v jeseni leta 2015 se je pripetil na začetek gradnje. Skupni projekt-mesta Weiz (železniški in cestni), se izpolni v roku dveh let.
Foto; STLB

[ SLO - SŽ ] Za ministra Gašperšiča 1,4 milijarde za drugi tir realna cena

Gostje Tarče so bili večinoma skeptični do tega, da bo ta vlada uspela zagnati projekt drugega tira in poudarjali, da je cena previsoka.

Rok Svetek, direktor podjetja Adria kombi, ter koprski župan Boris Popovič sta uvodoma izrazila dvom, da bo tej vladi uspelo izpeljati projekt, saj izkušnje kažejo drugače. Tovor bo prišel, če bomo ponudili ustrezno infrastrukturo, je bil ob tem prepričan Svetek. Popovič je tudi izpostavil, da se je na Kitajskem pogovarjal z vlagatelji, ki da bi lahko dvotirno povezavo naredili za okoli 500 milijonov evrov.

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič, pa je pojasnil, da ne gre več za drugi tir, ampak povsem novo progo, ki pa bo enotirna. Razložil je, da sedaj iščejo vlagatelje, ki bodo zagotovili, da se bo ta drugi tir tudi napolnil oz., ki bo omogočil razvoj Luke koper. 

Glede financiranja pa je pojasnil, da se s projektom niso prijavili na nacionalno ovojnico, ki ima denar rezerviran prav za posamezno državo, saj, da bi bilo nespametno tvegati ves denar za naložbo v drugi tir, s čimer pa bi ogrozili vse ostale nalože na tem koridorju. Sam sicer verjame, da je cena 1,4 milijarde evrov realna in poudaril, da Avstrija gradi 30 km dolg predor Semmering za tri milijarde evrov.

Ekonomist Jože P. Damijan pa je bil bolj skeptičen in poudaril, da če ne bo drugega tira, tudi ostali deli niso tako pomembni , ker tovora ne bo. Po besedah direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa pa bo pravo ceno bo pokazal razpis, ki ga je treba narediti konkurenčnega, tako da se bodo lahko prijavila tuja gradbena podjetja. "Verjamem da bo konkurenca močna, saj dela tudi drugod po Evropi ni toliko," je dejal.

Bogdan Zgonc s fakultet za pomorstvo prav tako ocenjuje, da 1,4 milijarde evrov previsoka cena. Rezerve vidi v standardih, saj po njegovem mnenju pretiravamo pri varnostnih standardih. Navedel je tudi primer proge med Frankfurtom in Kölnom, ki je dvotirna, najsodobnejša in omogoča 300 km/h ter je stala 42 milijonov evrov na km, po prav tako zahtevnem terenu.

V Tarči nocoj: minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, eden najboljših poznavalcev projekta zadnjih trideset let prof. Bogdan Zgonc, avtor najnovejše študije za Luko Koper Jože P. Damijan, dolgoletni direktor slovenske podružnice enega največjih špediterskih podjetij Schenker Deustche Bahn Rok Svetek in župan Kopra Boris Popovič. Iz Luke Koper so sodelovanje v oddaji nenavadno zavrnili.

Galerija/Gallery; Božičkov vlak v Postojni,Sežani in v Kopru (Muzejski vlak 06-018) 4.del

Nova fotoreportaža slika ; Božičkov vlak v Postojni,Sežani in v Kopru (Muzejski vlak 06-018) , 4.del

[ USA - MetroLink ] Voznik tovornjaka pravi, da se je zmotil in zapeljal na tire

V Južni Kaliforniji je potniški vlak trčil v tovornjak, ki je stal na tirnicah, pri tem pa je iztirilo pet vagonov - trije od njih so se prevrnili. Ranjenih je okoli 30 ljudi. Voznik tovornjaka pravi, da je na tire zapeljal ponesreči in tam obtičal. Ko je zagledal vlak, je skočil iz vozila in poklical na pomoč.

V Južni Kaliforniji, med mestoma Oxnard in Camarillo, je potniški vlak trčil v tovornjak, ki je stal na tirnicah. Pri tem je iztirilo pet vagonov, trije so se prevrnili.

Nesreča se je zgodila okoli 5.45 po lokalnem času, vlak pa je bil iz okrožja Ventura namenjen v Los Angeles. Na njem je bilo 51 potnikov.

Ranjenih najmanj 30 ljudi

Scott Johnson, predstavnik družbe Metrolink je za Los Angeles Times povedal, da je ranjenih najmanj 30 ljudi. 28 so jih odpeljali v bolnišnice.

Na posnetkih je bilo moč videti gasilske in reševalne ekipe, ki so pomagale ponesrečencem. Na bližnjo cesto, ki so jo zaradi nesreče zaprli, so razprostrli platnene rjuhe, kamor so nosili poškodovance. "Pomagamo več kot 30 ljudem," je po poročanju CNN povedal Sergio Martinez, poveljnik gasilcev v mestu Oxnard. Informacij o njihovih poškodbah pa ni podal.

Voznik naj bi na tirnice zapeljal ponesreči

Voznik tovornjaka je po Martinezovih besedah pobegnil s kraja dogodka, a so ga policisti izsledili in ga prijeli. Ker preiskava še poteka, ga niso aretirali, pač pa so z njim opravili razgovor.

54-letni voznik, ki se v nesreči ni poškodoval, pa je policiji pojasnil, da je ponesreči zapeljal na tračnice in tam obtičal. Ko je videl, da se mu približuje vlak, je skočil ven in poklical na pomoč.

Z napredno tehnologijo preprečili najhujše

Johnson je povedal tudi, da so se vagoni vlaka sicer prevrnili, a se niso zmečkali, to pa zaradi naprednega varnostnega sistema, ki so ga v svoje vlake vgradili po nesreči v Chatsworthu leta 2008, v kateri je umrlo 25 ljudi. Ta tehnologija omogoča, da se energija ob trku namesto navznoter širi navzven, s čimer se prepreči hujše poškodbe. Prav tako so vagoni opremljeni z okni, ki jih reševalci lahko hitro odstranijo in pridejo do potnikov.

"Uro po nesreči je bila večina potnikov, če ne vsi, že evakuiranih, poškodovane pa so oskrbeli na kraju dogodka ali jih odpeljali v bolnišnico," je še povedal Johnson.

Zakaj se je voznik tovornjaka ustavil na tirnicah, po njegovih besedah še ni jasno. Informacije, da je voznik pobegnil, ni potrdil, saj dopušča možnost, da se je le umaknil na varno, ker je vozilo zajel ogenj. Se pa strojevodja nesreči po njegovem mnenju ne bi mogel v nobenem primeru izogniti.

[ SLO - SŽ ] V Pongrcah protest proti gradnji nevarne povezovalne ceste

Del krajanov Pongrc je danes s protestom izkazal nestrinjanje z začetkom gradnje povezovalne ceste, ki je del projekta nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš.

Civilna iniciativa, ki je pripravila protest, sicer zastopa le del krajanov Pongrc v občini Kidričevo, del krajanov pa se s traso povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami strinja.

Kot je povedal predstavnik civilne iniciative Boštjan Kmetec, zahtevajo takojšnjo ukinitev gradnje po njihovem mnenju zelo nevarne ceste, proti kateri se že nekaj let bori vsaj pet okoliških vasi. Vse bolj pa ugotavljajo, da so "nemočni proti lobijem ter vezam in poznanstvom, ki segajo od zaposlenih na Slovenskih železnicah do ministrstva za infrastrukturo", je dodal.

"Tudi zato zahtevamo odstop odgovornih, tudi ministra Gašperšiča, ki je podpisal dopis o začetku gradnje omenjene ceste. Gre za nevarno cesto z dvema ostrima ovinkoma, brez pločnikov in kolesarske steze. Za nas bi bilo najbolj sprejemljivo, če bi ostalo tako, kot je, za kar smo na ministrstvu že dobili namig, da je to mogoče, ali pa da cesto speljejo ob železniškem prehodu po državni zemlji," je še pojasnil Kmetec in dodal, da naj bi jim minister obljubil pogovor v naslednjih dneh.

Očitki, da gre za projekt zaradi zasebnih interesov
Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz osebnih interesov, za več kot 600.000 evrov oškodovan tudi državni proračun, saj bi bile toliko cenejše rešitve, ki jih predlagajo sami.

Ob tem so v civilni pobudi prepričani, da gre predvsem za interese enega izmed njihovih sokrajanov in uslužbenca pristojnega ministrstva, Danila Veka, ki ga obtožujejo korupcije. Ta namreč živi ob omenjenem prehodu, z njegovo ukinitvijo pa bi odsek ceste ob njegovi nepremičnini pridobil vrednost.

Vek je bil, kot pravijo, celo član komisije za nivojske prehode na takratnem prometnem ministrstvu, ki je leta 2009 odločala o umestitvah v državnem prostorskem načrtu. Ker bi se po njihovem mnenju moral po kodeksu javnih uslužbencev sam izločiti iz postopka odločanja, menijo, da gre pri njegovem ravnanju tudi za elemente koruptivnega ravnanja.

A takih krajanov, ki jim nova trasa odgovarja, je v Pongrcah še nekaj, saj se bodo lastniki hiš po zaprtju prehoda znebili zdajšnjega prometa. Po besedah Franca Laha ceste, ki bi šla ob železnici, ne bi bilo mogoče nikoli več širiti, potrebna bi bila celo rušitev dela ene izmed hiš, medtem ko je na sprejeti lokaciji dovolj prostora. "Gre izključno za 'fovšijo', saj jim ne gre v glavo, da bi mi imeli slepo ulico," je dejal Lah.

Brez ukinitve prehoda bi izgubili evropska sredstva
Na pristojnem ministrstvu pa so za STA pojasnili, da je bil državni prostorski načrt (DPN) za projekt Pragersko-Hodoš javno razgrnjen leta 2008 v občini Kidričevo, o čemer so bili krajani obveščeni in so imeli možnost, da se do njega opredelijo.

Evropska komisija je tudi na podlagi sprejetega DPN-ja odobrila evropska sredstva za projekt, ki vključuje tudi ukinitev prehoda v Pongrcah, izgradnjo povezovalne ceste ter posodobitev nivojskega prehoda v Šikolah zaradi dviga hitrosti vlakov, poudarjajo na ministrstvu.

Ker so se pozneje pojavili pomisleki, so na ministrstvu pregledali nekaj vidikov mogočih sprememb projektnih rešitev, a je analiza pokazala, da bi bila ohranitev prehoda v nasprotju z zakonodajo. Če torej ne bi zgradili povezovalne ceste in ukinili nivojskega prehoda, bi lahko ogrozili evropska sredstva za celoten projekt.

[ AT - OBB ] Zrušeni most zaprl železniško progo Gradec-Dunaj

Nedaleč od Gradca v Avstriji se je v soboto zvečer zrušil cestni most čez železniško progo, ki Gradec povezuje z Dunajem in Salzburgom. Proga bo zaprta najmanj do 7.Marec.2015

Cestni in železniški promet, tudi iz Slovenije, bosta prekinjena najmanj do ponedeljka, poškodovanih pa na srečo ni bilo, je sporočila štajerska policija. Samo nekaj minut pred zrušenjem okoli 18. ure je sicer pod mostom peljal potniški vlak.

Kriva obsežna obnova cestnega mostu
Nesreča se je zgodila tristo metrov severno od železniške postaje v kraju Frohnleiten, ki leži 30 kilometrov severno od Gradca. Zrušeni most hitre ceste S35 so obnavljali, na njem pa so ravno potekala gradbena dela. Zrušil se je kakih 40 metrov dolg del, ki so ga pred dvema dnevoma betonirali. Skupaj se je zrušilo skoraj 800 ton gradbenega materiala.

Po mostu sicer teče hitra cesta, pod njim pa rekaMura in železniška proga, ki Gradec povezuje tako z Dunajem in tudi Salzburgom, za katerega se proga razcepi na naslednji postaji Brück an der Mur (Most na Muri).

Pretrgana povezava Slovenije s severno Avstrijo
Železniško linijo so avstrijske zvezne železnice (ÖBB) ustavile za ves lokalni potniški in mednarodni tovorni železniški promet. Promet naj bi znova stekel najprej v ponedeljek, morda pa še pozneje, so sporočili iz ÖBB-ja. Čez Frohnleiten vozi okoli sto vlakov na dan, zato se bojijo velike gospodarske škode, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo: tako na potniški promet za Dunaj kot zlasti na tovorni promet iz Luke Koper. Za potnike je uveden nadomestni prevoz z avtobusi, ki pa bo zaradi zaprte hitre ceste S35 počasen in zamuden.

Streckenunterbrechung

Aufgrund des Einsturzes einer Straßenbrücke der S35 ist die Strecke in Frohnleiten derzeit unterbrochen. An einer Behebung der Störung wird gearbeitet, Dauer vsl. bis 07.03.2015. Rechnen Sie bitte mit Unregelmäßigkeiten und Verspätungen. Bei Reiseverbindungen mit Umstieg ist mit einer Reisezeitverlängerung bis ca. 60 Minuten zu rechnen. Für den Fernverkehr ist ein Schienenersatzverkehr für die Züge von/nach Richtung Wien zwischen Bruck/Mur und Graz Hbf und für die Züge von/nach Richtung Linz, Salzburg, Innsbruck zwischen St.Michael und Graz Hbf eingerichtet. Der Bahnhof Leoben Hbf wird von den Bussen des Schienenersatzverkehres nicht angefahren. Zwischen Leoben Hbf - St.Michael - Leoben Hbf den Zugpendelverkehr oder den planmäßig verkehrenden Nahverkehr benützen. Für den Nahverkehr ist ein Schienenersatzverkehr zwischen Mixnitz-Bärenschützklamm und Peggau-Deutschfeistritz eingerichtet. Keine Fahrradbeförderung in den Autobussen des Schienenersatzverkehres möglich.

[ TR - TCDD ] TCDD naročila 10 "Velaro" (SIEMENS)

TURČIJA: država železniški operater TCDD bil izbran Siemens za dobavo nadaljnjih 10 Velaro TR visoke hitrosti vlakovne kompozicije, podjetje potrjen na februar 18. Ob upoštevanju vseh pravnih izzivih od ostalih ponudnikov, se pričakuje, pogodba naj bi bila podpisana v kratkem.

Ob kupil nekdanji demonstrator Velaro D, nato pa odredil šest več Velaro vlakovne kompozicije v juliju 2013 TCDD imenuje ponudb do maja 2014 za dodatnih 10 osem avtomobilov vlakovnih kompozicij za bogatenje svoje omejene floto vlakov za visoke hitrosti, ki delujejo med Ankara, Konya, Eskisehir in Istanbul .

Skupna vrednost pogodb, ki zajemajo prvih sedem sklopov je bila dana v € 285m, vključno sedmih letih vzdrževanja s strani proizvajalca. S prvo enoto že na sojenju v Turčiji, drugi šest, so sedaj v gradnji v Krefeldu in zaradi dostave do leta 2016.

Dodatni 10 bi sledili na od leta 2017, ki zagotavlja kontinuiteto dela v nemškem tovarne. Zadnji posel je bila ocenjena na okoli 400 milijonov €, vključno s tremi leti vzdrževanja in dobavo rezervnih delov.

Zasnovan za 300 km / h deluje v 25 kV 50 Hz, Velaro TR je zadnja varianta v visoke hitrosti družini železniške Siemens. Ocenjeno na 8 MW, vlaki imajo sedeže za 516 potnikov, v primerjavi z 460 v Velaro D, iz katerih so izpeljane.

[ SLO - SŽ ] Minister bi Luko prodal, da bi drugi tir gradil

Država bi Luko Koper najraje prodala. Tako bi dobili denar za naložbe, tudi za gradnjo drugega železniškega tira, je prepričan minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Država se bo prihodnji teden prijavila na razpis za pridobitev evropskega denarja za drugi tir med Koprom in Divačo. Samo z evropskim denarjem pa projekta ne bo mogoče zgraditi, zato se bo začelo iskanje zasebnega partnerja in tu se napovedujejo težave, je za Radio Slovenija poročala Nataša Ugrin Tomšič.

Po mnenju ministra Gašperšiča je sicer najboljša možnost, ki bi privedla do drugega tira in svežega denarja za razvoj logistike, prodaja Slovenskih železnic in Luke Koper. Po njegovih besedah v vladi iščejo nekoga, ki bo prinesel denar, razvojni potencial in tudi tovor, zaradi katerega bodo sploh gradili drugi tir.

Pristanišča ne dajo v tuje roke
Medtem ko so v železnicah naklonjeni strateškemu partnerju, pa v Luki odločno nasprotujejo takemu scenariju. Predsednik sveta delavcev Marko Grabljevec poudarja, da so pristanišče gradili z odrekanji. "Država, ki nekaj da na svojo suverenost, ne bo prodajala letališč, pristanišč in podobno," je prepričan.

Ob tem je napovedal uporabo vseh zakonitih sredstev, da bi preprečili prodajo Luke. Vlada se bo zdaj lotila iskanja partnerja, tujca, ki bi prinesel približno milijardo evrov in zgradil železnico. Izkušenj z javno-zasebnim partnerstvom v tako velikih projektih nimamo.

Mrak ne verjame v partnersko gradnjo
V preteklosti smo se v pogovorih z Deutsche Bahnom že izkazali za nekredibilne sogovornike, meni ekonomist Mojmir Mrak. In opozarja, da je v Evropski uniji zelo malo projektov, ki so bili financirani z evropskim denarjem in hkrati v javno-zasebnem partnerstvu. "Razlog je preprost – gre za dve zelo različni logiki javnih naročil," je pojasnil. Mrak v nasprotju z vlado zato napoveduje, da bomo tir gradili brez javno-zasebnega partnerstva.

Iz evropskega denarja bi Slovenija po poročanju STA-ja za drugi tir lahko dobila okoli 263 milijonov evrov, je pred časom pojasnil minister Gašperšič. To je okoli 30 odstotkov od 1,35 milijarde evrov vrednega projekta, kolikor ocenjuje vlada, da bi stal.

[ SLO - SŽ ] začenjajo večja vzdrževalna dela na štajerski progi (Sl.Bistrica-Pragersko)

Zaradi obnove in nadgradnje železniške proge med postajama Slovenska Bistrica - Pragersko (desnega tira proge), bo med 17. februarjem in 8. majem 2015 , organiziran nadomestni avtobusni prevoz za posamezne vlake na določenih odsekih omenjene proge. Nadomestni avtobusi bodo vozili vse dni v tednu, med 8 uro in 15 minut ter 17 uro, razen ob nedeljah in praznikih, ko bodo vlaki vozili po veljavnem voznem redu. 

Gre za del skoraj 38 milijonov evrov vrednega projekta obnove in nadgradnje železniške proge med Slovensko Bistrico in Pragerskim, za katerega je 21 milijonov zagotovila Evropska unija. Projekt obnove in nadgradnje proge bo zagotovil odpravo ozkega grla na baltsko-mediteranskem koridorju, na železniški progi med Šentiljem in Zidanim Mostom. Projekt zajema nadgradnjo skoraj 6 kilometrskega odseka omenjene železniške proge.

Nadomestni avtobusi bodo vozili namesto nekaterih vlakov med Celjem in Mariborom in nazaj, ter namesto posameznih vlakov med Poljčanami in Pragerskim in nazaj. SŽ -Potniški promet bo v dneh zapore desnega tira proge med Slovensko Bistrico in Pragerskim, zaradi vzdrževalnih del, organiziral tudi nadomestni avtobusni prevoz za in iz postaje Pragersko, za odseka proge Pragersko – Maribor – Pragersko in Pragersko – Celje – Pragersko, z mini busom. Podrobne informacije o voznih redih vlakov in nadomestnih avtobusov so na voljo na: http:http://www.slo-zeleznice.si/
Nadomestni avtobusi, ki vozijo namesto lokalnih potniških vlakov, ustavljajo na vseh postajah in postajališčih kot vlaki po voznem redu. Potnikom se zaradi omenjenih vzdrževalnih del oziroma nadgradnje železniške proge, zahvaljujemo za razumevanje in jih prosimo za potrpežljivost. 

[ YU -JŽ ] Nekoč sprevodnik in vlak ; Maribor- H.Kozina in Maribor in Vlak št. 7309/7310

Pospešeni kombinirani potniški vlak na progi Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Piran je pripravljen za odhod. Potniki, prosim, vstopite! Ura je bila 5.55. Vlak se je brez ropota počasi premaknil z mariborske železniške postaje, nato pa naglo odhitel proti jugu. Ta vlak je bil že od zunaj nevsakdanji. Imel je samo pet dolgih zelenih vagonov in vsi so bili namenjeni potnikom. Če ne bi bili že poprej seznanjeni z novostmi v železniškem prometu, ki so jih začeli uvajati prav na tem vlaku, ne vem, kakšni so bili naši prvi občutki... Slovenske železnice so prelomile svojo nepisano tradicijo in si prvič podale roko s cesto. To lahko potniki ugotovijo, če se peljejo s pospešenim kombiniranim potniškim vlakom iz Maribora do slovenskega Primorja. Železnica in cesta sta sklenili "premirji" in skupaj ustanovili za dopustnike na morju nadvse ugodno progo, ki jih popelje prav do njihovih letoviških krajev. Proti Pragerskemu smo našli vodjo vlaka 7309/7310. Bil je v enem izmed kupejev, ki mu pravijo štab. Okrog njega je ležalo polno papirjev, na katere je hitel zapisovati: 5.55, 6,02... Ko je izpolnil nekaj praznih rubrik, smo začeli dolg pogovor, ki so ga prekinjale le redke postaje, na katerih se je vlak ustavil. Kombinirani potniški vlak na progi Maribor-Herpelje-Kozina je začel voziti prvega julija in bo v prometu do petega septembra. Vlak je namenjen - kot nam je povedal vodja vlaka Milan Dobaj - predvsem dopustnikom, ki jim je s tem omogočena izredno ugodna neposredna zveza z obmorskimi letovišči ob slovenski obali. Na vlaku je kup novosti, ki jih doslej na jugoslovanskih železnicah nismo bili vajeni. Na primer: vsi trije spremljevalci vlaka, Milan Dobaj ter sprevodnika Danilo Lorber in Ivan Trebše, so oblečeni povsem drugače od svojih kolegov. Ti sprevodniki nosijo nove odprte železniške uniforme s kravatami, zato imajo povsem spremenjen zunanji videz. Takšnih sprevodnikov je sedaj pri nas 35,bo pa jih v prihodnjih letih gotovo vse več, dokler ne bodo potnike prav na vseh vlakih spremljali lepo oblečeni prijazni možje v modrem. Toda to je šele začetek. Milan Dobaj nam je najprej razložil svojo nalogo, ki jo ima kot vodja vlaka. Dejal je: "Kot vidite, tu nimamo službenega vagona, ki je v vseh drugih potniških vlakih takoj za lokomotivo. Na razpolago imamo samo kupe, v katerem opravljamo polovico svojega dela. Čeprav sem vodja vlaka, sem vendarle namenjen predvsem potnikom, ki jih moram usmerjati skupaj z obema sprevodnikoma in skrbeti za njihovo udobnost. Ko potniki vstopijo, jim moramo pomagati poiskati sedeže, ki so jih rezervirali... "Tu se je vredno nekoliko zadržati. Slovenski železničarji so uvedli tudi rezervacijo sedežev, ki stanejo 100 dinarjev. Pred vlakom čakajo vsi trije spremljevalci in pomagajo potnikom pri iskanju svojih sedežev, ki jih prav gotovo ni tako lahko najti kot na avtobusu. Vodja vlaka pa opravlja še druge naloge: daje potnikom informacije, nadzoruje delo bifeja itd. Železničarji so na tej progi odrekli "poslušnost" celo svojim predpisom. Dopustniki lahko naložijo na vlak tudi sto kilogramov težke kovčke, pa jim ne bo treba ničesar plačati. Razen tega je na vlaku, ki vozi predvsem dopustnike na morje iz Maribora, Celja in drugih štajerskih krajev, tarifa kot na potniških vlakih, čeprav je vlak zelo ugoden in vozi vsaj tako hitro kot jugoslovanski brzci. Dopustniki, kolikor jih je bilo na vlaku, so vsi soglašali, da se tako lepo nikoli niso vozili na dopust. Vlak sestavljajo štirje popolnoma novi madžarski vagoni, v katerih se da voziti dosti udobneje kot pa z mnogimi mednarodnimi vlaki, ki potujejo skozi našo državo. Vlak vozi do Kozine samo šest ur in 33 minut, kar je samo nekaj minut več kot avtobus. Po mnenju vodje Milana Dobaja bi bil še hitrejši, če bi ga vlekla Dieslova lokomotiva (prvi dve bodo dobili v Mariboru šele septembra) in če bi rekonstruirali izredno slabo, 92 kilometrov dolgo progo od Maribora do Zidanega mosta. V tem primeru bi namreč vlak ne vozil samo 80 kilometrov na uro, temveč okrog 100. To pa se pravi, da bi čas vožnje z vlakom lahko zmanjšali še za celo uro in tako prehiteli celo avtobus! Novi vlak na progi Maribor-Koper-Piran nudi potnikom celo majhne sprehode po vagonih, pri katerih se ni treba oprijemati za stene in se bati da bi kdo padel. K vlaku je priključen tudi popolnoma nov vagon, ki so ga prvič izdelali v tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. V njem je bife, kjer vam dve mladi Mariborčanki postrežeta z marsikaterim jedilom ali pijačo iz hladilnika. Žal pa pri nas celo na vlaku ne gre več brez postrežnine, zaradi katere (brez pomote) stane hrenovka 132 dinarjev, kokta 66 itd. Ob pol enih opoldne smo bili že v Herpelju-Kozini. Naš vlak je bil za cele štiri ure hitrejši od vseh ostalih potniških vlakov, ki vozijo na tej progi. Ko smo izstopili, smo zagledali onstran postaje avtobuse. Železniški sprevodniki so sedaj stopili na cestna vozila in na njih naprej opravljali svojo nalogo. Vodja vlaka Milan Dobaj je bil sedaj vodja avtobusa. Čez pol ure smo bili že v Kopru in pustili tamkaj prve dopustnike, nato v Izoli, Strunjanu, Portorožu, Piranu. Zdelo se nam je, kot da sploh ne bi "okusili" vlaka in dolge vožnje. Nihče ni bil utrujen, čeprav je bilo za nami 252 kilometrov. Najbrž je to za sedaj edinstven primer sodelovanja železnice in ceste pri nas. Prav gotovo bi lahko s takšnim neposrednim kombiniranim prevozom na železnici in avtobusih še marsikje drugje občutno izboljšati naš promet. Čemu bi si bili tudi železnica in cesta vedno "v laseh", ko pa to škoduje tako enim kot drugim! 

Na sliki: Sprevodnik na vlaku (avtor fotografije: Danilo Škofič)

[ SLO - SŽ ] Drugi tir na evropski razpis, finančna konstrukcija dopolnjena naknadno

Slovenija bo projekt drugi tir Koper-Divača prijavila na razpis za evropska sredstva, finančna konstrukcija pa bo naknadno dopolnjena z javno-zasebnim partnerstvom.

Za kakšno obliko partnerstva bo šlo in kolikšen bo vložek, v prijavi ne bo navedeno, je danes na seji odbora DZ-ja za infrastrukturo pojasnil minister Peter Gašperšič.

Poročali smo, da je minister še nedavno zatrjeval, da je pogoj za prijavo projekta na razpis za evropska sredstva, katerega rok je 26. februar, že zaprta finančna konstrukcija.

Ta pa bo zdaj očitno naknadno dopolnjena z javno-zasebnim partnerstvom.

Možnost tudi udeležba z zadolževanjem?
Delovna skupina, zadolžena za pripravo finančne konstrukcije, je imela sicer na mizi tri možne različice financiranja, na koncu se je odločila za javno-zasebno partnerstvo.

Zasebnega partnerja bodo iskali tekom letošnjega leta, kakšen bo model tega partnerstva in kolikšen bo vložek zasebnega partnerja, pa bo znano naknadno. Če manjkajočega dela ne bo mogoče zagotoviti z vložkom zasebnega vlagatelja, tako Gašperšič, pa bo treba razmisliti o možnosti udeležbe z zadolževanjem.

Interes za gradnjo drugega tira je sicer po Gašperšičevih besedah mednarodno velik, interes za sodelovanje z Luko Koper so izkazovale že mnoge države in mnoga podjetja.

"Na podlagi tega je koalicijski vrh sprejel odločitev, da se preveri ta interes in se ga skuša ovrednotiti. Sem optimist in če bodo v Luki in na Slovenskih železnicah tukaj sodelovali, bo ta partner lahko dal zelo dobro ponudbo ter prispeval k lažji izgradnji drugega tira in poskrbel za prepotreben razvoj Luke Koper," je dejal.

Skeptični tako gospodarstveniki kot v Luki Koper
Glede zasebnega partnerja pa so v Luki Koper sicer precej skeptični. "V Luko prihajajo delegacije z vsega sveta in do danes nam ni nihče ponudil sodelovanja pri projektu gradnje tretjega pomola, kaj šele pri kakšnem drugem projektu," je poudaril član uprave Luke Andraž Novak.

Dvom, da bodo zasebnega partnerja našli, so danes že jasno izrazili tudi predstavniki gospodarstva.

Predstavnikov gospodarstva napoved vlade, da bo za projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper iskala tudi zasebnega vlagatelja, ni prepričala. "Zasebnega partnerja za to ne boste dobili," ji sporočajo.

"Zasebno partnerstvo za gradnjo 27 kilometrov železniške proge ne pride v poštev, takega investitorja ni," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani odgovoril predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Čedomir Bojanić.

Prepričan je, da si država s takšnimi napovedmi trenutno kupuje mir in pridobiva čas.

Način financiranja ne more biti ovira
Pritrdil mu je tudi Rok Svetek iz podjetja Adria Kombi. Kot je dejal, takšnih projektov običajno ne gradijo zasebni vlagatelji. Ti namreč želijo, da se jim naložba v določenem roku povrne in da ob tem še nekaj zaslužijo, infrastrukturni objekti, kot je železnica, pa se gradijo za 100 let. Dejal je tudi, da je v Evropi veliko javno-zasebnih partnerstev, predvsem pri gradnji avtocest, na koncu propadlo, npr. na Madžarskem.

Se pa gospodarstveniki strinjajo, da drugi tir nujno potrebujemo čim prej. Vlado in ministrstvo za infrastrukturo zato pozivajo, naj pristopita k izvedbi potrebnih postopkov za gradnjo drugega tira, pri čemer način financiranja ne sme biti ovira, je povedal Igor Sep iz združenja za promet pri GZS-ju.

"Vsi vemo, da je promet bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo. Evropska pristanišča so motor razvoja, več kot tri četrtine trgovine EU-ja se izmenja prek pristanišč," je navedel Sep. Pristanišča predstavljajo hrbtenico za oskrbo gospodarstva, zato mora biti zagotovljena ustrezna infrastruktura za odpremo blaga, tako cestna kot tudi železniška, je dodal.

Skokovita rast pristaniškega blagovnega prometa
V Sloveniji se je pristaniški blagovni promet po podatkih državnega statističnega urada med letoma 2004 in 2013 povečal za 42,5 odstotka, napovedi mednarodnega foruma za promet pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa kažejo, da se bo mednarodni tovorni promet do leta 2050 početveril, je povedal Sep.

Od ustrezne infrastrukture in prometa v Luki Koper so v Sloveniji odvisne številne dejavnosti in podjetja - od prevoznikov, špediterjev in logistov do skladiščenja blaga in spremljajočih dejavnosti. Takšnih družb je brez samostojnih podjetnikov v Sloveniji okoli 2.500, zaposlujejo več kot 20.000 ljudi, ustvarijo pa okoli tri milijarde evrov prihodkov letno, je navedel Sep in spomnil tudi na pobrane carinske dajatve v Luki Koper.

Če ga ne bo do leta 2030, ga niti ne potrebujemo
Bojanić je dodal, da si drugega tira ne želijo le v Slovenskih železnicah in Luki Koper - želijo si ga tudi špediterji. Slovenske železnice in Luka Koper sta le dve podjetji v logistični verigi, sta le "vrh ledene gore", pod njima pa je vrsta podjetij, ki prepeljejo tovor.

Svetek je opozoril, da bi moral biti drugi tir zgrajen že pred 10 leti, da bi lahko bila Luka Koper danes še uspešnejša. Prepričan je, da se denar na trgu za to da dobiti. "Treba ga je znati pobrati, oplemenititi skozi infrastrukturo, ki jo bomo zgradili, in počasi povrniti. Če se drugi tir ne bo zgradil v najkrajšem času, ga tudi leta 2030 ne potrebujemo," je dejal in leto 2020 označil kot skrajni čas, da ga zgradimo.

"Če drugega tira ga ne bo, verjemite, da prometa skozi Slovenijo ne bo. Tovora, ki ga bomo obdelovali slovenski špediterji, ne bo. Z blagom se bomo oskrbovali skozi druga pristanišča," je opozoril Bojanić. Cene drugega tira, ki je ocenjen na 1,4 milijarde evrov, ni mogel natančno komentirati, ker ni gradbeni strokovnjak, je pa dejal, da ne gre za projekt, ki ga moramo unovčiti v 10 letih. Infrastruktura, ki omogoča razvoj, se bo unovčevala bistveno dlje, je dodal.

Gradnja drugega železniškega tira med Koprom in Divačo postaja prvovrstno politično vprašanje in velika preizkušnja ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Te dni bo moral namreč sporočiti, ali se bo ministrstvo prijavilo na razpis za pridobitev evropskih sredstev. Toda glavno vprašanje sploh ni evropski denar, ampak milijarda evrov, ki jo moramo za ta projekt zagotoviti doma! Kot kaže, je minister v veliki zagati, saj nima podpore finančnega resorja, čeprav premier Miro Cerar ves čas poudarja, da je drugi tir ena prednostnih nalog v državi. Kdo torej zavira uresničitev projekta? Je lastniški vstop tujega partnerja v Luko Koper res edina alternativa? Več o tem v oddaji Odkrito. Voditeljica Elen Batista Štader.

Galerija/Gallery; E.Lok 541-104 "Mammut" v Mariboru in v Špilju 10.Feb.2015

Nova fotoreportaža slika za E.Lok 541.104 v Mariboru in v Špilju (to je prvič za reklama "Mammut")