Galerija/Gallery; E.Lok 541-104 "Mammut" v Mariboru in v Špilju 10.Feb.2015

Nova fotoreportaža slika za E.Lok 541.104 v Mariboru in v Špilju (to je prvič za reklama "Mammut")

[ SLO - SŽ ] Za drugi tir (Divača -Koper )

Od Vlade RS in Ministrstva za infrastrukturo RS zahtevamo, da do predpisanega roka evropskega razpisa (26. 2. 2015) vloži vso potrebno dokumentacijo, ki bo podlaga za črpanje pomembnega dela nepovratnih EU sredstev za izgradnjo drugega tira.

Civilna iniciativa »Za izgradnjo drugega tira« podaja zahtevo za takojšnji začetek gradnje 2. tira Koper-Divača, ker:

- Tako domače kot tuje študije in poslovni primeri jasno kažejo, da je bazična prometna infrastruktura, nujna za razvoj nacionalnega gospodarstva, določene države v EU imajo to celo zapisano v svojih ustavah.

- Zavedanje večjih logističnih akterjev, da Slovenija koleba z odločitvijo o pravočasni posodobitvi železniške infrastrukture, že danes vpliva na odločitve o uporabi alternativnih transportnih poti.

- Vse sosednje države razumejo pomen učinkovitih transportnih poti za njihov gospodarski razvoj in jih zato že gradijo, saj se zavedajo trendov rasti pretovora preko pristanišč in vpliva prometne infrastrukture na konkurenčnost.

- Z zamikanjem izvedbe 2. tira bo Slovenija uvrščena med drugorazredne logistične države, s katerimi veliki proizvajalci, trgovci, prevozniki in mednarodni logistični sistemi ne želijo sodelovati, saj si ne morejo in ne želijo privoščiti večjih tveganj.

- Strategije in smernice EU narekujejo državam članicam, da preusmerijo čim več prometa na okoljsko bolj vzdržne oblike, kar železnica tudi je.

Razumemo, da je potrebno pomembne državne infrastrukturne odločitve temeljito pretehtati in da so posebej v sedanjih razmerah vezane na omejitve javnega zadolževanja, verjamemo pa, da je mogoče najti ustrezno rešitev: predvsem z optimalnim črpanjem nepovratnih EU sredstev in uporabo drugih ugodnih instrumentov financiranja kot tudi z določeno mero racionalizacije sedanje projektne zasnove ter v nadaljevanju z izborom konkurenčnih izvajalcev in s kakovostnim nadzorom izvajanja projekta.

Zato ocenjujemo, da velja v tej fazi vložiti vse napore, da se do skrajnega roka (26. 2. 2015) vloži prijavo za pridobitev pomembnega dela sofinanciranja in se na ta način projekt približa izvedbi.

Civilna iniciativa se že takoj ob svojem oblikovanju povezuje s posamezniki in interesnimi skupinami na območju celotne države. Sami bomo na aktivnosti nadaljevali, glasno in odločno poudarjali pomen čim prejšnje oziroma pravočasne vzpostavitve drugega tira.

Vse dosedanje vlade so obljubljale, zato verjamemo, da je v interesu te vlade, da naredi končno tudi nekaj več in zagotovi ključne pogoje za zagon in s tem pravočasno zagotovitev dvotirne proge.

[ SLO - SŽ ] Kako in s čim v Sloveniji "plužijo" železniške tire

Železniške tire ob obilnem sneženju čistijo strojno s posebno lokomotivo s plugom. Delovne skupine na terenu odstranjujejo predvsem sneg s kretnic. Letos sneg še ni povzročil zastojev.

Namesto z avtomobilom v službo z vlakom?

Ob napovedi snežnega meteža v 24 urah, ki se bodo raztezale od četrtka do petka, so pri Darsu včeraj voznike osebnih avtomobilov prosili, naj ob močnem sneženju raje uporabijo eno od oblik javnega prevoza. Prav železnice so še najbolj odporne na snežne padavine, saj so na drugi strani avtobusi prav tako del natrpanega cestnega prometa in pripadajočih zastojev.

Na železniških tirih zaradi snega za zdaj še brez zastojev

V skupini Slovenske železnice izvaja in koordinira odstranjevanje snega družba Slovenske železnice-Infrastruktura. Delovne skupine na terenu skrbijo za odstranjevanje snega in s tem za varen in nemoten potek prometa. Sneg so delovne skupine odstranjevale s prog tudi v preteklih nekaj dneh, pri čemer je promet potekal nemoteno in brez zastojev.

Sneg na odprtih progah odstranjujejo strojno

"Ob večjih padavinah, ko so razmere na terenu zelo nepredvidljive, sicer lahko prihaja do zamud vlakov, vendar zaposleni vse moči usmerjajo k tem, da sproti zagotavljajo prevoznost prog. Delovne skupine prvenstveno odstranjujejo sneg na kretnicah in zagotavljajo prevoznost na glavnih progah. Ob močnejših padavinah se k odstranjevanju snega vključijo tudi zaposleni drugih podjetij v naši skupini," so nam povedali na Slovenskih železnicah.

Ob močnejšem sneženju organizirajo operativni štab in območne štabe, ki koordinirajo delo in skrbijo za nemoteno odstranjevanje snega. Takrat organizirajo tudi dežurstvo, zaposleni pa so v pripravljenosti in primerno opremljeni za delo. Na odprtih progah sneg odstranjujejo strojno.

Danes in jutri dodatni vlaki, nekaterim bodo tudi dodali vagone

Slovenske železnice bodo danes in jutri med Sežano in Ljubljano zagotovili dva dodatna potniška vlaka. Iz Sežane bo vlak odpeljal ob 5.10 in prispel v Ljubljano ob 7.03, nazaj proti Krasu pa se bo odpravil ob 18.44. 

Vlaka bosta ustavljala na postajah Sežana, Povir, Divača, Gornje Ležeče, Košana, Pivka, Prestranek, Postojna, Rakek, Planina, Logatec, Verd, Borovnica, Preserje, Notranje Gorice, Brezovica, Ljubljana Tivoli in Ljubljana. 

Avtobusi, s katerimi nadomeščajo druge vlake, bodo med krajema vozili nespremenjeno in po enakem voznem redu kot do zdaj.

"Da bi zagotovili dovolj prostora za vse, ki bi v teh dneh želeli v službo ali šolo namesto z avtom potovati z vlakom, bomo nekaterim vlakom dodali več vagonov," še sporočajo s Slovenskih železnic.

[ I - FS ] V Italiji se konec tedna obeta stavka železničarjev

V soboto, 7. februarja ob 21. uri naj bi se začela stavka na področju italijanskih državnih železnic. Stavko, ki naj bi trajala do nedelje, do 21. ure, je napovedala sindikalna centrala USB (L'Unione Sindacale di Base). Za zdaj še ni znano kakšne težave bo stavka povzročila, zagotovo pa bo stavka povzročila zamude v potniškem in tovornem prometu, pa tudi odpovedi voženj posameznih vlakov.

[ SLO - SŽ ] Zaradi napovedanih obilnih padavin v četrtek in petek dva dodatna vlaka med Sežano in Ljubljano

V četrtek, 5. februarja, in petek, 6. februarja, ko so napovedane močnejše padavine, bosta med Sežano in Ljubljano vozila dva dodatna potniška vlaka.

Vlak iz Sežane odpelje ob 5.10 in prispe v Ljubljano ob 7.03, vlak iz Ljubljane pa odpelje ob 16.53 in prispe v Sežano ob 18.44.

Vlaka bosta ustavljala na naslednjih postajah: Sežana, Povir, Divača, Gornje Ležeče, Košana, Pivka, Prestranek, Postojna, Rakek, Planina, Logatec, Verd, Borovnica, Preserje, Notranje Gorice, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Ljubljana.
Avtobusi, s katerimi nadomeščamo druge vlake, bodo med krajema vozili nespremenjeno, po voznem redu, kot doslej.

Vozni red vlakov

[ D- DB ] Galerija/Gallery; Železniške Postaje v Muenchen v Nemčiji (Deutsche Bahn AG) 3.del

Nova fotoreportaža slika za Železniške Postaje v Muenchen v Nemčiji , 3.del

[ SLO - SŽ ] Z dizelskimi lokomotivami še do konca aprila

“To ni nesreča. To je katastrofa. Proga Pivka-Borovnica je povsem uničena, vozno mrežo bo treba na novo zgraditi,” je lani ob tem času ugotavljal predsednik uprave Slovenskih železnic Dušan Mes. Proga je bila skoraj teden dni zaprta, koprsko pristanišče pa železniško odrezano od sveta.

Takrat so Slovenske železnice so tovorni promet rešile, tako da so v Divači zamenjale električne lokomotive z dizelskimi in tako prepeljale tovor do Borovnice, tam pa znova priklopile električne lokomotive. Najnujnejši tovor so v tistih dneh izjemoma peljali po Bohinjski progi, ki pa ima velike omejitev glede osnih obremenitev in potrebuje celo dve dizelski lokomotivi, da vlak premaga vzpone. Potnike na odseku Koper-Ljubljana pa so začeli prevažati z avtobusi.

Leto dni po žledu se dizelke še niso umaknile, še vedno sopihajo na odseku Rakek-Borovnica. Na Slovenskih železnicah pravijo, da jih bodo umaknili predvidoma do konca aprila, ko načrtujejo, da bo celoten odsek znova elektrificiran.

“Delamo hitro, kot le lahko in kot nam vreme dopušča. Če bi lahko zaprli progo Koper-Borovnica, bi jo lahko že zdavnaj obnovili, a tega seveda ne moremo narediti in delo prilagajamo tovornemu prometu; to je od 90 do 100 tovornih vlakov na dan, zato traja tako dolgo,” so povedali na Slovenskih železnicah. Za popravilo proge po žledu je bilo treba doslej odšteti 40 milijonov evrov.