[ SLO - SŽ ] Kako in s čim v Sloveniji "plužijo" železniške tire

Železniške tire ob obilnem sneženju čistijo strojno s posebno lokomotivo s plugom. Delovne skupine na terenu odstranjujejo predvsem sneg s kretnic. Letos sneg še ni povzročil zastojev.

Namesto z avtomobilom v službo z vlakom?

Ob napovedi snežnega meteža v 24 urah, ki se bodo raztezale od četrtka do petka, so pri Darsu včeraj voznike osebnih avtomobilov prosili, naj ob močnem sneženju raje uporabijo eno od oblik javnega prevoza. Prav železnice so še najbolj odporne na snežne padavine, saj so na drugi strani avtobusi prav tako del natrpanega cestnega prometa in pripadajočih zastojev.

Na železniških tirih zaradi snega za zdaj še brez zastojev

V skupini Slovenske železnice izvaja in koordinira odstranjevanje snega družba Slovenske železnice-Infrastruktura. Delovne skupine na terenu skrbijo za odstranjevanje snega in s tem za varen in nemoten potek prometa. Sneg so delovne skupine odstranjevale s prog tudi v preteklih nekaj dneh, pri čemer je promet potekal nemoteno in brez zastojev.

Sneg na odprtih progah odstranjujejo strojno

"Ob večjih padavinah, ko so razmere na terenu zelo nepredvidljive, sicer lahko prihaja do zamud vlakov, vendar zaposleni vse moči usmerjajo k tem, da sproti zagotavljajo prevoznost prog. Delovne skupine prvenstveno odstranjujejo sneg na kretnicah in zagotavljajo prevoznost na glavnih progah. Ob močnejših padavinah se k odstranjevanju snega vključijo tudi zaposleni drugih podjetij v naši skupini," so nam povedali na Slovenskih železnicah.

Ob močnejšem sneženju organizirajo operativni štab in območne štabe, ki koordinirajo delo in skrbijo za nemoteno odstranjevanje snega. Takrat organizirajo tudi dežurstvo, zaposleni pa so v pripravljenosti in primerno opremljeni za delo. Na odprtih progah sneg odstranjujejo strojno.

Danes in jutri dodatni vlaki, nekaterim bodo tudi dodali vagone

Slovenske železnice bodo danes in jutri med Sežano in Ljubljano zagotovili dva dodatna potniška vlaka. Iz Sežane bo vlak odpeljal ob 5.10 in prispel v Ljubljano ob 7.03, nazaj proti Krasu pa se bo odpravil ob 18.44. 

Vlaka bosta ustavljala na postajah Sežana, Povir, Divača, Gornje Ležeče, Košana, Pivka, Prestranek, Postojna, Rakek, Planina, Logatec, Verd, Borovnica, Preserje, Notranje Gorice, Brezovica, Ljubljana Tivoli in Ljubljana. 

Avtobusi, s katerimi nadomeščajo druge vlake, bodo med krajema vozili nespremenjeno in po enakem voznem redu kot do zdaj.

"Da bi zagotovili dovolj prostora za vse, ki bi v teh dneh želeli v službo ali šolo namesto z avtom potovati z vlakom, bomo nekaterim vlakom dodali več vagonov," še sporočajo s Slovenskih železnic.

[ I - FS ] V Italiji se konec tedna obeta stavka železničarjev

V soboto, 7. februarja ob 21. uri naj bi se začela stavka na področju italijanskih državnih železnic. Stavko, ki naj bi trajala do nedelje, do 21. ure, je napovedala sindikalna centrala USB (L'Unione Sindacale di Base). Za zdaj še ni znano kakšne težave bo stavka povzročila, zagotovo pa bo stavka povzročila zamude v potniškem in tovornem prometu, pa tudi odpovedi voženj posameznih vlakov.

[ SLO - SŽ ] Zaradi napovedanih obilnih padavin v četrtek in petek dva dodatna vlaka med Sežano in Ljubljano

V četrtek, 5. februarja, in petek, 6. februarja, ko so napovedane močnejše padavine, bosta med Sežano in Ljubljano vozila dva dodatna potniška vlaka.

Vlak iz Sežane odpelje ob 5.10 in prispe v Ljubljano ob 7.03, vlak iz Ljubljane pa odpelje ob 16.53 in prispe v Sežano ob 18.44.

Vlaka bosta ustavljala na naslednjih postajah: Sežana, Povir, Divača, Gornje Ležeče, Košana, Pivka, Prestranek, Postojna, Rakek, Planina, Logatec, Verd, Borovnica, Preserje, Notranje Gorice, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Ljubljana.
Avtobusi, s katerimi nadomeščamo druge vlake, bodo med krajema vozili nespremenjeno, po voznem redu, kot doslej.

Vozni red vlakov

[ D- DB ] Galerija/Gallery; Železniške Postaje v Muenchen v Nemčiji (Deutsche Bahn AG) 3.del

Nova fotoreportaža slika za Železniške Postaje v Muenchen v Nemčiji , 3.del

[ SLO - SŽ ] Z dizelskimi lokomotivami še do konca aprila

“To ni nesreča. To je katastrofa. Proga Pivka-Borovnica je povsem uničena, vozno mrežo bo treba na novo zgraditi,” je lani ob tem času ugotavljal predsednik uprave Slovenskih železnic Dušan Mes. Proga je bila skoraj teden dni zaprta, koprsko pristanišče pa železniško odrezano od sveta.

Takrat so Slovenske železnice so tovorni promet rešile, tako da so v Divači zamenjale električne lokomotive z dizelskimi in tako prepeljale tovor do Borovnice, tam pa znova priklopile električne lokomotive. Najnujnejši tovor so v tistih dneh izjemoma peljali po Bohinjski progi, ki pa ima velike omejitev glede osnih obremenitev in potrebuje celo dve dizelski lokomotivi, da vlak premaga vzpone. Potnike na odseku Koper-Ljubljana pa so začeli prevažati z avtobusi.

Leto dni po žledu se dizelke še niso umaknile, še vedno sopihajo na odseku Rakek-Borovnica. Na Slovenskih železnicah pravijo, da jih bodo umaknili predvidoma do konca aprila, ko načrtujejo, da bo celoten odsek znova elektrificiran.

“Delamo hitro, kot le lahko in kot nam vreme dopušča. Če bi lahko zaprli progo Koper-Borovnica, bi jo lahko že zdavnaj obnovili, a tega seveda ne moremo narediti in delo prilagajamo tovornemu prometu; to je od 90 do 100 tovornih vlakov na dan, zato traja tako dolgo,” so povedali na Slovenskih železnicah. Za popravilo proge po žledu je bilo treba doslej odšteti 40 milijonov evrov.

[ SLO - SŽ ] Gašperšič: Drugi tir na razpis EU, ko bomo dobro pripravili finančno konstrukcijo

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič poudarja, da je treba pred prijavo projekta drugi tir Koper-Divača na razpis za evropski denar temeljito premisliti o finančni konstrukciji. Na razpis se je moč prijaviti tudi prihodnje leto, slabše bi bilo, če bi s projektom začeli, nato pa ga finančno ne bi zmogli izpeljati do konca.

Kako kaže s pripravo finančne konstrukcije za drugi tir Koper-Divača?

“Finančno konstrukcijo, ki jo pripravlja delovna skupina, moramo še doreči. Izdelana finančna konstrukcija projekta je pogoj za prijavo na razpis za evropska sredstva iz naslova instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), na katerega se nameravamo prijaviti. Za financiranje projekta obstaja več možnosti, med njimi je najbolj neposredna tista, ki sta jo predstavila predstavila profesorja ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Groznik in Jože Damijan. Delovna skupina zdaj preučuje različne možnosti, te bodo prikazane v vladnem gradivu, ki ga bomo pripravili na ministrstvu. Vlada pa bo na koncu sprejela sklep, katero pot ubrati.”

Ali bodo EU sredstva izgubljena, če projekta ne boste v roku, torej do 26. februarja, uspeli prijaviti na ta razpis?

“To se ne bo zgodilo, ker imamo tudi druge projekte, ki so sposobni za črpanje EU sredstev. Pripravili bomo vse projekte, ki jih lahko prijavimo na ta razpis; poleg drugega tira še nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, vozlišče Pragersko, posodobitev proge Zidani most-Celje in ostale projekte iz finančne perspektive 2014-2020.

Drugi tir bomo prijavili na razpis, ko bomo dobro pripravili finančno konstrukcijo. To lahko storimo tudi prihodnje leto. Slabše bi bilo, če bi s projektom začeli, pa bi se nato izkazalo, da ga finančno ne zmoremo pokriti. Zgodba bi se v tem primeru končala tam kot zgodba o Tešu 6, tega pa si ne smemo in ne moremo privoščiti. V razpis torej ne smemo hiteti na vrat na nos, ampak dobro premisliti zadeve. Če bo vlada ocenila, da se lahko za drugi tir zadolžimo, lahko vlogo na razpis oddamo tudi že zdaj. Ampak to odločitev bo treba sprejeti na vladi.”

Kakšne posledice bi imela morebitna odločitev Luke Koper, da sama sfinancira izgradnjo železniške povezave do Trsta, s čimer bi prometni tokovi Slovenijo lahko zaobšli?

“Drugi tir in sama Luka Koper sta velikega pomena za srednjo Evropo in večina pretovora Luke Koper, ki gre po naši železnici, je že zdaj namenjenega v tujino. Če nas bodo prometni tokovi zaobšli, bo to slabo predvsem za železniški promet, sploh za tovorni promet, pa tudi Luka Koper bi v tem primeru težje dosegala razvojne potenciale kot v primeru operativnega drugega tira.”

[ SLO - SŽ ] Drugi tir med Mariborom in Šentiljem do leta 2020?

Projekt trenutno v fazi umeščanja v prostor. Gradnja naj bi se začela konec leta 2018

V nabor evropsko sofinanciranih projektov do leta 2020 je med drugim uvrščen tudi projekt nadgradnje in izgradnja drugega tira železniške proge Šentilj-Maribor. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je projekt trenutno v fazi umeščanja v prostor, gradnja pa je načrtovana od konca leta 2018 do zaključka leta 2022.

Poleg izdelave državnega prostorskega načrta (DPN) ta trenutek poteka tudi priprava idejnega projekta, predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila, so še sporočili z ministrstva.

Projekt je sicer razdeljen v dve fazi. Prva faza, ki predstavlja postopek umeščanja v prostor z vsemi strokovnimi podlagami in se konča s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu, se bo po terminskem planu zaključila v prvi četrtini leta 2016.

V drugi fazi bo izdelana projektna dokumentacija, pridobitev zemljišč in dovoljenja za gradnjo, izbor izvajalca ter izvedbo del. Projektiranje se bo predvidoma pričelo v času po sprejetju DPN in bo trajalo približno leto dni oziroma do sredine leta 2017.

Na direkciji za infrastrukturo predvidevajo, da bodo odkup zemljišč opravili nekje do prve tretjine leta 2018, do konca tega leta pa bo potekalo še pridobivanje dovoljenj za gradnjo in izbor izvajalca del. Z gradnjo bi tako po sedanjih načrtih lahko začeli konec leta 2018 in projekt zaključili do konca leta 2022.

Ocenjena vrednost omenjenega projekta je po tekočih cenah na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki ga je novembra 2009 izdelal Prometni inštitut Ljubljana, maja 2010 pa potrdil tudi takratni minister za promet, skoraj 305 milijonov evrov. Denar bodo poleg proračunskih sredstev črpali tudi iz evropskih skladov.

Smiselnost projekta je že leta 2000 po naročilu Avstrijskih železnic (OBB) in Slovenskih železnic potrdila študija izvedljivosti izgradnje drugega tira proge Šentilj-Maribor, ki jo je za naročnika izdelal konzorcij podjetij Austria Rail Egineering (ARE), Slovenske železnice Projektivno podjetje Ljubljana in Prometni inštitut.

Sicer pa je omenjeni projekt v prihodnje lahko pomemben za razvoj multimodalnega logističnega centra na mariborskem letališču. Slednji bi lahko pomenil velik razvojni potencial za regijo in državo, njegova izvedba pa bi pomenila vzpostavitev vstopno-izstopne gospodarske točke in gospodarski razvoj.

Povezava železniške proge z letališčem je namreč enostavna, saj gre le za okoli 1,5 kilometra dodatne železniške proge. Spomladi naj bi projekt skupaj s podporo lokalnega okolja predstavili potencialnim vlagateljem.

Beseda; VEČER