petek, 1. junij 2012
sreda, 30. maj 2012
V Slovenskih železnicah z ukrepi do 28 milijonov evrov prihrankov
V Slovenskih železnicah so danes podpisali dogovor o ukrepih za izboljšanje poslovanja na več področjih
V Slovenskih železnicah so danes podpisali dogovor o ukrepih za izboljšanje poslovanja na več področjih, ki bo v letošnjem letu prinesel 14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov. Dogovor bo veljal od 1. maja letos do 31. decembra 2013.
Poslovodstvo Slovenskih železnic z Dušanom Mesom na čelu je dogovor o ukrepih na področju prihodkov, izdatkov in materialnih stroškov ter na področju plač, povračil in drugih prejemkov v koncernu železniških družb podpisalo s predsedniki reprezentativnih sindikatov in predsedniki svetov delavcev. Podpisu je prisostvoval tudi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.
Skladno z dogovorom se bodo plače zaposlenim, razen tistim z osnovno bruto plačo v višini 619 evrov, znižale za med štiri in pet odstotkov, odvisno od višine bruto plače, delavcem z individualnimi pogodbami pa za 16 odstotkov.
Stimulacije se bodo prepolovile, tisti na individualnih pogodbah pa jih v času veljavnosti dogovora ne bodo prejemali. Regres bo izplačan v višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na višino minimalne plače, zaposlenim z več kot 26 dni letnega dopusta pa se bo število dni dopusta zmanjšalo.
Najpozneje do 1. septembra bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem števila vodilnih delovnih mest.
V Slovenskih železnicah so danes podpisali dogovor o ukrepih za izboljšanje poslovanja na več področjih, ki bo v letošnjem letu prinesel 14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov. Dogovor bo veljal od 1. maja letos do 31. decembra 2013.
Poslovodstvo Slovenskih železnic z Dušanom Mesom na čelu je dogovor o ukrepih na področju prihodkov, izdatkov in materialnih stroškov ter na področju plač, povračil in drugih prejemkov v koncernu železniških družb podpisalo s predsedniki reprezentativnih sindikatov in predsedniki svetov delavcev. Podpisu je prisostvoval tudi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.
Skladno z dogovorom se bodo plače zaposlenim, razen tistim z osnovno bruto plačo v višini 619 evrov, znižale za med štiri in pet odstotkov, odvisno od višine bruto plače, delavcem z individualnimi pogodbami pa za 16 odstotkov.
Stimulacije se bodo prepolovile, tisti na individualnih pogodbah pa jih v času veljavnosti dogovora ne bodo prejemali. Regres bo izplačan v višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na višino minimalne plače, zaposlenim z več kot 26 dni letnega dopusta pa se bo število dni dopusta zmanjšalo.
Najpozneje do 1. septembra bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem števila vodilnih delovnih mest.
torek, 29. maj 2012
Na Slovenskih železnicah pristali na znižanje plač
Foto; EuroCity 150 "EMONA", E.lok 1116.124+1116.175
V skladu z dogovorom bodo zaposleni po kolektivni pogodbi prejeli od tri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa 16 odstotkov manj. Gre za enega najpomembnejših ukrepov, kako izboljšati poslovanje družbe, ki je v prvem četrtletju pridelala osem milijonov evrov izgube.
Foto; EC 159 "CROATIA" ,E.lok 1116.014
Pogajanja so bila težka, a nujna. Kot je povedal prvi sindikalist na Slovenskih železnicah Silvo Berdajs, bo znižanje plač v povprečju za 4,2 odstotka veljalo od 1. maja do konca leta 2013. Vodilni so se odpovedali tudi regresu, medtem ko ga bodo ostali prejeli v višini minimalne plače. Po posebni lestvici se znižuje tudi dopust.
sobota, 26. maj 2012
Slovenske železnice snubijo tržaško pristanišče
Slovenske železnice iščejo priložnosti za sodelovanje s tržaškim
pristaniščem. Predsednik uprave Dušan Mes se je v torek o tem pogovarjal
s predsednico pristaniške uprave v Trstu Marino Monassi, prisoten pa je
bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini.
LJUBLJANA, TRST>“Iščemo nove poslovne možnosti,” pravi Dušan Mes. A poudarja, da je bil to šele prvi obisk: “In nič več kot to.” V Trstu resno ponudbo za sodelovanje iz Slovenije pričakujejo v prihodnjih dneh. A Mes je še previden. Ali bodo pogovori uspešni in bodo Slovenske železnice tudi zares zapeljale na tržaške pristaniške tire, se bo pokazalo v dveh ali treh mesecih, ocenjuje.
Na vprašanje, ali s sodelovanjem s Trstom želijo zmanjšati odvisnost od koprskega pristanišča, Mes odgovarja: “Ne, nikakor, gre za dodatne možnosti.”
V Trstu so pogovorom z vodstvom Slovenskih železnic posvetili veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so v pristanišče poleg domačih železnic Trenitalia sprejeli že avstrijski Rail Cargo Austria, zanimanje iz Slovenije pa vidijo kot nov dokaz uspeha tržaškega pristanišča. Tržaški župan Roberto Cosolini je za tržaški časnik Il Piccolo povedal, da so ga vodilni iz Slovenskih železnic že pred nekaj meseci potipali, da bi želeli sodelovati s Trstom, in je njihovo prošnjo spravil do tržaške pristaniške uprave, ki jo vodi Marina Monassi. “Nova železniška ponudba je dobrodošla za razvoj pristanišča,” je Monassijeva povedala po srečanju z Dušanom Mesom in članoma uprave Igorjem Hribarjem in Milanom Jelencem. O ponudbi, ki jo pričakuje od Slovenskih železnic, pa bodo potem odločali posamezni operaterji, ki imajo koncesijo v pristanišču.
LJUBLJANA, TRST>“Iščemo nove poslovne možnosti,” pravi Dušan Mes. A poudarja, da je bil to šele prvi obisk: “In nič več kot to.” V Trstu resno ponudbo za sodelovanje iz Slovenije pričakujejo v prihodnjih dneh. A Mes je še previden. Ali bodo pogovori uspešni in bodo Slovenske železnice tudi zares zapeljale na tržaške pristaniške tire, se bo pokazalo v dveh ali treh mesecih, ocenjuje.
Na vprašanje, ali s sodelovanjem s Trstom želijo zmanjšati odvisnost od koprskega pristanišča, Mes odgovarja: “Ne, nikakor, gre za dodatne možnosti.”
V Trstu so pogovorom z vodstvom Slovenskih železnic posvetili veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so v pristanišče poleg domačih železnic Trenitalia sprejeli že avstrijski Rail Cargo Austria, zanimanje iz Slovenije pa vidijo kot nov dokaz uspeha tržaškega pristanišča. Tržaški župan Roberto Cosolini je za tržaški časnik Il Piccolo povedal, da so ga vodilni iz Slovenskih železnic že pred nekaj meseci potipali, da bi želeli sodelovati s Trstom, in je njihovo prošnjo spravil do tržaške pristaniške uprave, ki jo vodi Marina Monassi. “Nova železniška ponudba je dobrodošla za razvoj pristanišča,” je Monassijeva povedala po srečanju z Dušanom Mesom in članoma uprave Igorjem Hribarjem in Milanom Jelencem. O ponudbi, ki jo pričakuje od Slovenskih železnic, pa bodo potem odločali posamezni operaterji, ki imajo koncesijo v pristanišču.
petek, 25. maj 2012
Železnice so lahko tudi dobičkonosne
Slovenija - Medtem ko se Slovenske železnice
še vedno borijo z rdečimi številkami, neučinkovitostjo in
organizacijskim kaosom, pa je v Evropi več primerov, da so železniške
storitve lahko tudi donosen posel.
Najlepši zgled je nemški državni železniški operater Deutsche Bahn (DB), ki je imel lani rekordno leto, saj sta z njim potovali skoraj dve milijardi potnikov oziroma največ doslej. Posledično so se za desetino, na 37,9 milijarde evrov, zvišali tudi prihodki, dobiček pa je zrasel za četrtino, na 2,3 milijarde evrov. Družba optimistično zre tudi v prihodnost, saj želi letos zvišati prihodke na 40 milijard evrov, dobiček pa na 2,6 milijarde. Obenem načrtuje obsežno širitev, v okviru česar naj bi ustvarili 10.000 novih delovnih mest. Dodatne zaposlene deloma potrebujejo zaradi sindikatov, ki so zahtevali dodatne dopuste, deloma pa zaradi načrtov, da bodo več dela na področju varnosti in IT opravili znotraj družbe. Do leta 2013 bo DB po svetu tako zaposloval že 296.000 ljudi, še bolj ambiciozne pa so poslovne napovedi, saj naj bi se zdajšnji prihodki do leta 2020 skoraj podvojili, na 70 milijard evrov.
Večje tegobe ima DB na pravnem področju, kjer se je pred kratkim znašel celo v ustavnem sporu zaradi privatizacije nemškega železniškega sistema. DB je namreč za leto 2008 načrtoval privatizacijo 25-odstotnega deleža, kar pa je zaradi finančnega zloma kmalu padlo v vodo. Oblasti so bile kot alternativo privatizaciji pripravljene izpeljati tudi prodajo premoženja, a DB je svojo nepremičninsko enoto prodal že leta 2007. Ustavno sodišče v Karlsruheju je nato vseeno presodilo, da je parlament s spremembo zakonodaje izpolnil svojo dolžnost, nadaljnje vpletanje v poslovne odločitve DB pa bi resno ogrožalo zmožnost poslovanja družbe v skladu z ekonomsko logiko. Odmeven je tudi primer, ko je DB pred kratkim najel močno odvetniško ekipo zaradi odločitve ameriških sodišč. Ta so namreč žrtvam holokavsta omogočila tožbe proti francoskemu državnemu železniškemu operaterju SNCF zaradi odgovornosti pri prevozih žrtev v koncentracijska taborišča, DB pa se boji, da podobno čaka tudi njih.

V Italiji je glavni železniški operater Trenitalia, ki je prek družbe Ferrovie dello Stato v posredni državni lasti. Družba se je zadnja leta posvečala zlasti racionalizaciji poslovanja in krčenju stroškov, kar je prispevalo k močnemu izboljšanju poslovnih rezultatov. Zlasti uspešno je bilo prestrukturiranje oddelka tovornega prometa, ki mu je od leta 2006 do danes uspelo izgubo zmanjšati že za 75 odstotkov, in to kljub oteženim tržnim razmeram zaradi gospodarske krize. Oddelek namerava v naslednjih letih še naprej zniževati stroške ter se osredotočati na mednarodni promet, integracijo različnih načinov transporta in povezave med glavnimi evropskimi pristanišči, kar naj bi že do leta 2013 pripomoglo k ponovni dobičkonosnosti. Potniški oddelek je medtem še uspešnejši, saj je zaradi njegovega pozitivnega poslovanja imela Trenitalia lani dobiček v višini 73 milijonov evrov.
Španija ima za Kitajsko drugo največje omrežje hitrih vlakov na svetu, skladno z evropsko zakonodajo pa so tudi tu komercialni operaterji ločeni od infrastrukture, ki je v lasti državnega podjetja ADIF. Kljub obsežni liberalizaciji v zadnjih letih državni operater RENFE še vedno obvladuje večino trga, izjema so le nekateri lokalni železniški operaterji v pokrajinah Katalonija, Valencija in Baskija, medtem ko operater FEVE upravlja infrastrukturo ozkotirne železnice na severu države (Asturija, Kantabrija, Navara). RENFE zadnja leta izvaja tudi program modernizacije, pri čemer je glavni poudarek na posodobitvi zastarelega informacijskega sistema. Sicer je družbo precej prizadela tudi finančna kriza, zato bodo namesto načrtovanega nakupa desetih novih hitrih vlakov v vrednosti 270 milijonov evrov obnovili obstoječe, kar jih bo stalo le 30 milijonov. Vseeno je RENFE lani utrpel celo minimalno izgubo.
Najlepši zgled je nemški državni železniški operater Deutsche Bahn (DB), ki je imel lani rekordno leto, saj sta z njim potovali skoraj dve milijardi potnikov oziroma največ doslej. Posledično so se za desetino, na 37,9 milijarde evrov, zvišali tudi prihodki, dobiček pa je zrasel za četrtino, na 2,3 milijarde evrov. Družba optimistično zre tudi v prihodnost, saj želi letos zvišati prihodke na 40 milijard evrov, dobiček pa na 2,6 milijarde. Obenem načrtuje obsežno širitev, v okviru česar naj bi ustvarili 10.000 novih delovnih mest. Dodatne zaposlene deloma potrebujejo zaradi sindikatov, ki so zahtevali dodatne dopuste, deloma pa zaradi načrtov, da bodo več dela na področju varnosti in IT opravili znotraj družbe. Do leta 2013 bo DB po svetu tako zaposloval že 296.000 ljudi, še bolj ambiciozne pa so poslovne napovedi, saj naj bi se zdajšnji prihodki do leta 2020 skoraj podvojili, na 70 milijard evrov.
Večje tegobe ima DB na pravnem področju, kjer se je pred kratkim znašel celo v ustavnem sporu zaradi privatizacije nemškega železniškega sistema. DB je namreč za leto 2008 načrtoval privatizacijo 25-odstotnega deleža, kar pa je zaradi finančnega zloma kmalu padlo v vodo. Oblasti so bile kot alternativo privatizaciji pripravljene izpeljati tudi prodajo premoženja, a DB je svojo nepremičninsko enoto prodal že leta 2007. Ustavno sodišče v Karlsruheju je nato vseeno presodilo, da je parlament s spremembo zakonodaje izpolnil svojo dolžnost, nadaljnje vpletanje v poslovne odločitve DB pa bi resno ogrožalo zmožnost poslovanja družbe v skladu z ekonomsko logiko. Odmeven je tudi primer, ko je DB pred kratkim najel močno odvetniško ekipo zaradi odločitve ameriških sodišč. Ta so namreč žrtvam holokavsta omogočila tožbe proti francoskemu državnemu železniškemu operaterju SNCF zaradi odgovornosti pri prevozih žrtev v koncentracijska taborišča, DB pa se boji, da podobno čaka tudi njih.
Romanski operaterji se držijo nad gladino
Morebitne tožbe preživelih žrtev holokavsta pa očitno ne bodo prišle do živega niti načrtom rasti francoskega velikana SNCF, ki je v sklopu programa modernizacije oznanil naročilo hitrih vlakov TGV v vrednosti 900 milijonov evrov. Trideset vlakov bo dobavil industrijski konglomerat Alstom, SNCF pa ima opcijo še za dodatnih 10, kar bi lahko vrednost naročila zvišalo na 1,2 milijarde evrov. Alstom je s tem odstopil tudi od pritožbe pri EU na naročilo železniškega operaterja Eurostar, ki je veliko pogodbo namesto s francoskim proizvajalcem sklenil z nemškim tekmecem Siemensom. Kljub temu pa za SNCF ni posebno uspešno leto, saj je zaradi manjšega povpraševanja utrpel kar 80-odstotni upad dobička na letni ravni.V Italiji je glavni železniški operater Trenitalia, ki je prek družbe Ferrovie dello Stato v posredni državni lasti. Družba se je zadnja leta posvečala zlasti racionalizaciji poslovanja in krčenju stroškov, kar je prispevalo k močnemu izboljšanju poslovnih rezultatov. Zlasti uspešno je bilo prestrukturiranje oddelka tovornega prometa, ki mu je od leta 2006 do danes uspelo izgubo zmanjšati že za 75 odstotkov, in to kljub oteženim tržnim razmeram zaradi gospodarske krize. Oddelek namerava v naslednjih letih še naprej zniževati stroške ter se osredotočati na mednarodni promet, integracijo različnih načinov transporta in povezave med glavnimi evropskimi pristanišči, kar naj bi že do leta 2013 pripomoglo k ponovni dobičkonosnosti. Potniški oddelek je medtem še uspešnejši, saj je zaradi njegovega pozitivnega poslovanja imela Trenitalia lani dobiček v višini 73 milijonov evrov.
Španija ima za Kitajsko drugo največje omrežje hitrih vlakov na svetu, skladno z evropsko zakonodajo pa so tudi tu komercialni operaterji ločeni od infrastrukture, ki je v lasti državnega podjetja ADIF. Kljub obsežni liberalizaciji v zadnjih letih državni operater RENFE še vedno obvladuje večino trga, izjema so le nekateri lokalni železniški operaterji v pokrajinah Katalonija, Valencija in Baskija, medtem ko operater FEVE upravlja infrastrukturo ozkotirne železnice na severu države (Asturija, Kantabrija, Navara). RENFE zadnja leta izvaja tudi program modernizacije, pri čemer je glavni poudarek na posodobitvi zastarelega informacijskega sistema. Sicer je družbo precej prizadela tudi finančna kriza, zato bodo namesto načrtovanega nakupa desetih novih hitrih vlakov v vrednosti 270 milijonov evrov obnovili obstoječe, kar jih bo stalo le 30 milijonov. Vseeno je RENFE lani utrpel celo minimalno izgubo.
V Veliki Britaniji velika tržna koncentracija
Britanski železniški sistem je že od leta 1997 večinsko privatiziran in precej fragmentiran, pri čemer je železniška infrastruktura v lasti Network Rail, ki je posebna oblika zasebne družbe po britanskem zakonu. Železniške storitve medtem opravlja kar 26 zasebnih družb, ki jim država podeljuje franšize (podobno kot koncesije), številne med njimi pa vzporedno upravljajo tudi integriran sistem transporta oziroma kombinacijo železniškega in avtobusnega prometa. A prav pri slednjih se v zadnjem času pojavljata stagnacija in izkrivljenost trga, saj samo pet največjih izmed skupno kar 1245 prevoznikov prepelje celo 70 odstotkov vseh potnikov, zaradi česar se pojavljajo zametki monopolnih praks. Zaradi tega je regulator konkurence že začel razmišljati o različnih ukrepih, denimo uvedbi vozovnic, veljavnih pri različnih operatorjih. Kljub temu transportni trg vztrajno raste, zlasti zaradi močnega razvoja železnic, saj je britansko prometno ministrstvo razpisalo novo franšizo za upravljanje železnice ob zahodni obali Otoka. Največja transportna družba v državi, FirstGroup, je ob tem vseeno objavila slabše rezultate, zlasti zaradi slabšega poslovanja avtobusne enote na severu, kjer so vladni varčevalni ukrepi prebivalstvo še posebej prizadeli. Prvi tekmec Stagecoach je imel medtem predvsem zaradi krepitve železniške enote v prvih devetih mesecih poslovnega leta okoli desetodstotno rast prihodkov.četrtek, 24. maj 2012
Nova informacijska točka na železniški postaji Kranj
Slovenske železnice so v sodelovanju z mestno občino Kranj v okviru
evropskega projekta Cobraman naredile pomemben korak k revitalizaciji
degradiranih urbanih območij v mestu Kranj. V okviru projekta smo se
osredotočili na območje železniške postaje Kranj. Mestna občina Kranj je
postavila Info točko in kolesarnico, na Slovenskih železnicah pa smo
poskrbeli za ureditev okolice, ter nudili vso strokovno pomoč. Projekt
Cobraman, v skupni vrednosti 196.000 evrov, v katerem sodeluje devet
partnerjev iz Srednje Evrope, je izdatno podprla tudi Evropska unija.
Za naše potnike je najpomembnejša pridobitev to, da lahko na Info
točki dostopajo do spletne strani SŽ in s tem do vseh aktualnih
informacij o vožnjah vlakov, morebitnih zamudah, ponudbah… Potniki lahko
poleg tega brezplačno uporabljajo Wi-Fi in novo urejeno kolesarnico.
Članica poslovodstva Slovenskih železnic, gospa Jelka Šinkovec Funduk, je dejala, da smo se na SŽ z veseljem pridružili projektu, v katerem lahko obiskovalcem poleg informacij o degradiranih urbanih območjih ponudimo še sodobno in uporabno rešitev dela postajnega območja. Ob tem je dodala še, da se z odprtjem Info točke in kolesarnice urejanje kranjske železniške postaje ni končalo.
Članica poslovodstva Slovenskih železnic, gospa Jelka Šinkovec Funduk, je dejala, da smo se na SŽ z veseljem pridružili projektu, v katerem lahko obiskovalcem poleg informacij o degradiranih urbanih območjih ponudimo še sodobno in uporabno rešitev dela postajnega območja. Ob tem je dodala še, da se z odprtjem Info točke in kolesarnice urejanje kranjske železniške postaje ni končalo.
sreda, 23. maj 2012
Preveč izplačanih stroškov prevoza bo treba vrniti
Uprava Slovenskih železnic je zaposlene že pozvala, da povrnejo preveč izplačane stroške za prevoz na delo
Nadzorni svet Slovenskih železnic bo na današnji seji med drugim obravnaval informacije o poslovanju železnic v lanskem letu, seznanil pa se bo tudi s poslovanjem v prvih dveh mesecih letos. Nadzorniki bodo govorili tudi o povračilu preveč izplačanih stroškov prevoza na delo, je dejal predsednik nadzornega sveta Bojan Brank.
Brank, ki je konec marca sicer podal odstopno izjavo z mesta predsednika, je pojasnil, da je uprava Slovenskih železnic zaposlene že pozvala, da povrnejo preveč izplačane stroške za prevoz na delo. Več podrobnosti o tem, koliko zaposlenih je to že povrnilo ter koliko tožb je bilo vloženih proti ostalim, pa naj bi bilo znano po današnji seji, je dejal Brank, ki do imenovanja novega predsednika ostaja prvi mož nadzornega sveta železnic.
Notranja revizija Slovenskih železnic je namreč sredi lanskega leta ugotovila, da si je 109 zaposlenih v letih 2009 in 2010 izplačalo 145.000 evrov potnih stroškov in na ta račun povečevalo mesečne prihodke. Previsoke potne stroške so si vodilni izplačevali v času krčenja stroškov in števila zaposlenih.
Nadzorniki bodo obravnavali tudi ukrepe za minimalizacijo valutnega tveganja portfelja izvedenih finančnih ukrepov in kreditov Slovenskih železnic, se seznanili s podrobnejšimi informacijami o remontu proge med Pivko in Gornjimi Ležečami in obravnavali revizijsko poročilo računskega sodišča o ravnanju z nepremičninami.
Nadzorniki so sicer na seji konec marca potrdili tudi poslovni načrt za letos, po katerem naj bi čista izguba skupine ob koncu leta znašala 6,7 milijona evrov. Slovenske železnice so lani ustvarile 478,38 milijona evrov poslovnih prihodkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 2,06 milijona evrov, čista izguba pred obdavčitvijo pa 9,55 milijona evrov.
Nadzorni svet Slovenskih železnic bo na današnji seji med drugim obravnaval informacije o poslovanju železnic v lanskem letu, seznanil pa se bo tudi s poslovanjem v prvih dveh mesecih letos. Nadzorniki bodo govorili tudi o povračilu preveč izplačanih stroškov prevoza na delo, je dejal predsednik nadzornega sveta Bojan Brank.
Brank, ki je konec marca sicer podal odstopno izjavo z mesta predsednika, je pojasnil, da je uprava Slovenskih železnic zaposlene že pozvala, da povrnejo preveč izplačane stroške za prevoz na delo. Več podrobnosti o tem, koliko zaposlenih je to že povrnilo ter koliko tožb je bilo vloženih proti ostalim, pa naj bi bilo znano po današnji seji, je dejal Brank, ki do imenovanja novega predsednika ostaja prvi mož nadzornega sveta železnic.
Notranja revizija Slovenskih železnic je namreč sredi lanskega leta ugotovila, da si je 109 zaposlenih v letih 2009 in 2010 izplačalo 145.000 evrov potnih stroškov in na ta račun povečevalo mesečne prihodke. Previsoke potne stroške so si vodilni izplačevali v času krčenja stroškov in števila zaposlenih.
Nadzorniki bodo obravnavali tudi ukrepe za minimalizacijo valutnega tveganja portfelja izvedenih finančnih ukrepov in kreditov Slovenskih železnic, se seznanili s podrobnejšimi informacijami o remontu proge med Pivko in Gornjimi Ležečami in obravnavali revizijsko poročilo računskega sodišča o ravnanju z nepremičninami.
Nadzorniki so sicer na seji konec marca potrdili tudi poslovni načrt za letos, po katerem naj bi čista izguba skupine ob koncu leta znašala 6,7 milijona evrov. Slovenske železnice so lani ustvarile 478,38 milijona evrov poslovnih prihodkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 2,06 milijona evrov, čista izguba pred obdavčitvijo pa 9,55 milijona evrov.
Naročite se na:
Objave (Atom)























