Na Direkciji za infrastrukturo so pojasnili, da morajo izvajalci zdajšnja prenovitvena dela, ki so jih začeli oktobra predlani, končati sredi aprila, država pa bo za ta skupaj z aneksom za dodatna dela za izkop v kamnini skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Ocenjena vrednost tretjega dela prenove oz. nadgradnje, za katerega teče javno naročilo, je 19 milijonov evrov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob obisku Kočevja oktobra lani napovedal, da bodo uvedbo rednega železniškega potniškega prometa do Kočevja omogočili prihodnje leto.
Po navedbah DRSI-ja zdajšnja gradbena dela obsegajo nadgradnjo 12,2-kilometrskega odseka železniške proge Ribnica–Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.
Intenzivno urejajo progo, postaje in postajališča
Na omenjenem odseku te dni gradnja poteka na železniških postajališčih Čušperk, Spodnja Slivnica in Stara Cerkev, na železniški postaji Dobrepolje gradijo podhod in perone, novo nakladalno klančino in parkirišče. V Ribnici in Dobrepolju končujejo menjavo stavbnega pohištva in zunanjo ureditev postajnih stavb. Na delu odprte proge zamenjujejo spodnji in gornji ustroj. Delajo tudi na železniški postaji Kočevje.
Zadnji oz. tretji del prenove bo obsegal zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje–Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov, so še zapisali na DRSI-ju.
Železniški promet bo znova stekel po kar pol stoletja
Z navedenimi deli bodo končali prenovo in nadgradnjo približno 50-kilometrske kočevske železnice od Grosupljega do Kočevja, in to mesto po pol stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, vnovič železniško povezali z Ljubljano. Traso železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra 1893, prvi vlak pa je po njej zapeljal 24. julija tega leta.
Z navedenimi deli bodo končali prenovo in nadgradnjo približno 50-kilometrske kočevske železnice od Grosupljega do Kočevja, in to mesto po pol stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, vnovič železniško povezali z Ljubljano. Traso železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra 1893, prvi vlak pa je po njej zapeljal 24. julija tega leta.
Po progi so v najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim je na progi Ljubljana–Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili tudi te.
