sreda, 20. junij 2012

Nov korak naprej: gradnja potniškega centra Emonika res še letos?

Slovenske železnice so družbi Emonika izdale soglasje na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor, kanadsko-madžarsko podjetje Trigranit, lahko zdaj na pristojno ministrstvo naslovi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in nadaljuje postopke za začetek gradnje.

Ljubljanski potniški center Emonika


Projekt Potniški center Ljubljana Emonika je premagal še eno oviro na poti do pridobitve gradbenega dovoljenja. Slovenske železnice so v torek družbi Emonika izdale soglasje na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Trigranit je leta 2007 projekt zastavil z zelo ambiciozno časovnico. Po prvih načrtih naj bi bil javni del zaključen že spomladi 2011, nato se je rok prestavil na konec 2012, zdaj pa je pri koncu 2014.

Vmes so se dogajali številni zapleti glede investicijskih pogojev in zahtev glede idejne zasnove, poleg tega pa je projekt padel tudi v obdobje izbruha finančne in gospodarske krize.
Iz Slovenskih železnic so tako sporočili, da bo investitor, kanadsko-madžarsko podjetje Trigranit, na ministrstvo za infrastrukturo in prostor lahko naslovil vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter nadaljeval vse postopke, potrebne za začetek gradnje.
V družbi Emonika so sicer minuli teden povedali, da bodo za gradbeno dovoljenje zaprosili še do konca tega meseca, graditi pa naj bi začeli še letos. Do konca leta 2014 naj bi dokončali prvo fazo projekta – železniško in avtobusno postajo, parkirišča, nakupovalni ter zabaviščni center. Stanovanjsko in poslovno stolpnico, ki sta prav tako del projekta, pa bi gradili pozneje.
Na Slovenskih železnicah pravijo, da se veselijo čim hitrejše izgradnje javnega dela Emonike, ki bo vseboval novo železniško in avtobusno postajo, zato bodo v skladu s svojimi pristojnostmi tudi v prihodnje dejavno sodelovali v projektu izgradnje Emonike.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nad projektom izrazili zadovoljstvo. Poudarili so, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja tekel v skladu z zakonskimi roki.
Za dokončanje projekta se je pred kratkim po pogovoru z vodstvom Trigranita zavzel tudi premier Janez Janša, ki je obljubil, da si bo vlada prizadevala za pospešitev postopkov. Tudi na Mestni občini Ljubljana zagotavljajo, da podpirajo projekt, čeprav so tudi na njih leteli očitki, da so s svojimi zahtevami glede postavitve tirov zavirali njegovo izvedbo.

torek, 19. junij 2012

Milijoni za železnico Poljčane-Dolga Gora

Z denarjem evropskega kohezijskega sklada naj bi do leta 2014 posodobili okrog 15 kilometrov železniških tirov.





 Ker je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbo o dodelitvi 45,4 milijona evrov za obnovo odseka železniške proge Dolga GoraPoljčane, bo projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, mogoče kmalu uresničiti. Omenjeni projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Sofinanciral ga bo Kohezijski sklad v višini 28,1 milijona evrov.Na Slovenskih železnicah poudarjajo, da je omenjeni odsek tudi na območju občine Poljčane zelo dotrajan in je njegovo vzdrževanje neracionalno in neučinkovito...

ponedeljek, 18. junij 2012

FOTO; Posebni vlak ; Ljubljana- Murzzuschlag ( 3 del )

Nova fotoreportaža slika za posebni vlak iz ljubljane za Murzzuschlag in nazaj v Špilju in v Mariboru.











petek, 15. junij 2012

FOTO; Posebni vlak ; Ljubljana- Murzzuschlag ( 2 del )

Novo Fotoreportaža slika vlaka za 175 obletnice v Murzzuschlag v avstriji .  Foto ; NEJC PERAT .
naslednji tedeni bo spet (3 del ) .











četrtek, 14. junij 2012

Deutsche Bahn pod drobnogledom Evropske komisije

Evropska komisija je sprožila postopek proti nemškemu logističnemu koncernu Deutsche Bahn

 Evropska komisija je sprožila postopek proti nemškemu logističnemu koncernu Deutsche Bahn. Ta naj bi kršil pravila konkurence, ker mu je hčerinska družba DB Energie zagotavljala cenejši vlečni tok kot konkurenci, so sporočili v Bruslju.

Vlečni tok je poseben tip električne energije, ki poganja vlake na železniškem omrežju. V Nemčiji se ta električna energija glede na frekvenco razlikuje od električne energije iz splošnega omrežja. DB Energie je edini dobavitelj vlečnega toka na nemškem trgu, pojasnjuje Evropska komisija.
 Komisija bo podrobno proučila, ali so popusti, ki jih je DB Energie nudila svoji krovni družbi, pomenili, da ima neupravičeno prednost pred konkurenco tako v potniškem kot v tovornem prometu. Če to drži, gre za zlorabo prevladujočega položaja na trgu, opozarja komisija.

Če bo Bruselj ugotovil, da je Deutsche Bahn kršil pravila konkurence, podjetju grozijo visoke kazni v višini do 10 odstotkov letnega prihodka. Komisija sicer opozarja, da začetek postopka še ne pomeni dejanske krivde nemškega koncerna.

sreda, 13. junij 2012

Se spominjate svojega prvega potovanja z InterRailom? Vas to še čaka?

Danes že legendarna vozovnica InteRail je mnogim generacijam omogočila poceni, udobno in po lastni meri ukrojeno spoznavanje Evrope.
Vozovnica InterRail, ki omogoča neomejeno potovanje z vlakom v izbranem časovnem obdobju, je bila uvedena 1. marca 1972, namenjena pa je bila popotnikom, starim največ 26 let, ki so si želeli raziskati Evropo.


Doslej osem milijonov potnikovV prvem letu se je na raziskovanje evropskih mest z novo vozovnico podalo 85.000 mladih. Z leti je njihovo število nenehno raslo, spreminjala in dopolnjevala pa se je tudi ponudba vozovnic InterRail.
Leta 2011 se je tako na evropske tire z InterRailom podalo že več kot 250.000 popotnikov. Skupaj pa se je z InterRailom zapeljalo že več kot osem milijonov potnikov.
 Tudi za mlade po srcuČe je bila prvotna vozovnica namenjena podiranju meja 22 držav evropske celine, je do danes njihovo število naraslo na kar 30. Vozovnice pa niso več namenjene le mladim, temveč se z njimi na potovalno doživetje lahko odpravijo po srcu mladi vseh starosti, tudi starejši od 60 let.

Vozovnice InterRail ne pomenijo le cenejših potovanj z vlakom, temveč ponujajo tudi številne druge popuste, na primer za potovanje z nekaterimi pomorskimi prevozniki, popust za potovanje z vlaki zasebnih železnic in popuste ali celo brezplačni ogled nekaterih muzejev.
Tudi v Sloveniji je InterRail dodobra uveljavljena ponudba. Leta 2011 so na Slovenskih železnicah prodali 974 vozovnic za InterRail , kar kaže na veliko priljubljenost potovanja z vlakom, kljub vse večji konkurenci poceni letalskih prevoznikov.

torek, 12. junij 2012

Novice ; V prvi vrsti startamo na Trst-Divača

Vključitev v sredozemski koridor, ki poteka od Španije, Francije in Italije prek Slovenije do Madžarske in naprej do Ukrajine, Sloveniji zagotavlja povezavo v smeri vzhod-zahod.


Vključitev v baltsko-jadranski koridor pa je po navedbah državnega sekretarja prav tako gospodarsko pomembna, saj ta povezuje severnojadranska pristanišča prek našega ozemlja z baltskimi pristanišči.
Pred zasedanjem se je slovenska delegacija sestala s predstavniki italijanskega prometnega ministrstva, ki so predlagali, naj se poleg že dogovorjenih železniških povezav premisli o povezavi med Trstom in Koprom.
Slovenija je italijanski predlog zavrnila, saj je njena prioriteta, da se najprej uresničita že dogovorjeni povezavi: Trst-Divača in drugi tir Koper-Divača. Teh dveh projektov ne želi nikakor ogroziti.
Odsek Trst-Divača je poleg karavanškega predora med tistimi prometnimi projekti, za katere si bo Slovenija najbolj prizadevala dobiti evropska sredstva. "V prvi vrsti startamo na Trst-Divača," je Šalamun odgovoril na vprašanje, katere projekte želi Slovenija sofinancirati z evropskimi sredstvi.
Za prometne projekte je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 za zdaj namenjenih slabih 32 milijard evrov, a končna številka bo opredeljena v pogajanjih o večletnem proračunu.
Državni sekretar je pojasnil, da na tej točki ni mogoče povedati, koliko denarja bi lahko dobila Slovenija. Pri tem je opozoril, da je zelo pomembna kakovost projektov, in spomnil, da za evropska sredstva tekmujejo vse članice in da imajo prednost veliki projekti. Stopnja sofinanciranja bo odvisna od vrste projekta.

Slovenija bo sicer tudi v prihodnje pri pridobivanju evropskih sredstev za sofinanciranje infrastrukturnih projektov bolj osredotočena na kohezijske sklade, saj je tam več možnosti, koriščenje pa lažje, je še pojasnil državni sekretar.
V sedanji ureditvi evropskih prometnih omrežij ima Slovenija v prednostnem omrežju povezavo med Koprom oziroma Trstom preko Ljubljane do meje z Madžarsko, po novem pa bodo vanj vključeni tudi odseki od Pragerskega do avstrijske meje, od Zidanega mosta do hrvaške meje in od Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika.
V jedrno omrežje bodo poleg omenjenih odsekov vključena še jedrna vozlišča Ljubljana, Koper ter Obrežje in Dobova. Letališče Jožeta Pučnika ter pristanišče Koper naj bi imela po novem status jedrnega letališča oziroma pristanišča.