Vključitev v sredozemski koridor, ki poteka od Španije, Francije in 
Italije prek Slovenije do Madžarske in naprej do Ukrajine, Sloveniji 
zagotavlja povezavo v smeri vzhod-zahod.
Vključitev v baltsko-jadranski koridor pa je po navedbah državnega 
sekretarja prav tako gospodarsko pomembna, saj ta povezuje 
severnojadranska pristanišča prek našega ozemlja z baltskimi 
pristanišči.
Pred zasedanjem se je slovenska delegacija sestala s predstavniki 
italijanskega prometnega ministrstva, ki so predlagali, naj se poleg že 
dogovorjenih železniških povezav premisli o povezavi med Trstom in 
Koprom.
Slovenija je italijanski predlog zavrnila, saj je njena prioriteta, 
da se najprej uresničita že dogovorjeni povezavi: Trst-Divača in drugi 
tir Koper-Divača. Teh dveh projektov ne želi nikakor ogroziti.
Odsek Trst-Divača je poleg karavanškega predora med tistimi 
prometnimi projekti, za katere si bo Slovenija najbolj prizadevala 
dobiti evropska sredstva. "V prvi vrsti startamo na Trst-Divača," je 
Šalamun odgovoril na vprašanje, katere projekte želi Slovenija 
sofinancirati z evropskimi sredstvi.
Za prometne projekte je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v 
naslednjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 za zdaj 
namenjenih slabih 32 milijard evrov, a končna številka bo opredeljena v 
pogajanjih o večletnem proračunu.
Državni sekretar je pojasnil, da na tej točki ni mogoče povedati, 
koliko denarja bi lahko dobila Slovenija. Pri tem je opozoril, da je 
zelo pomembna kakovost projektov, in spomnil, da za evropska sredstva 
tekmujejo vse članice in da imajo prednost veliki projekti. Stopnja 
sofinanciranja bo odvisna od vrste projekta.
Slovenija bo sicer tudi v prihodnje pri pridobivanju evropskih 
sredstev za sofinanciranje infrastrukturnih projektov bolj osredotočena 
na kohezijske sklade, saj je tam več možnosti, koriščenje pa lažje, je 
še pojasnil državni sekretar.
V sedanji ureditvi evropskih prometnih omrežij ima Slovenija v 
prednostnem omrežju povezavo med Koprom oziroma Trstom preko Ljubljane 
do meje z Madžarsko, po novem pa bodo vanj vključeni tudi odseki od 
Pragerskega do avstrijske meje, od Zidanega mosta do hrvaške meje in od 
Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika.
V jedrno omrežje bodo poleg omenjenih odsekov vključena še jedrna 
vozlišča Ljubljana, Koper ter Obrežje in Dobova. Letališče Jožeta 
Pučnika ter pristanišče Koper naj bi imela po novem status jedrnega 
letališča oziroma pristanišča.

