Vključitev v sredozemski koridor, ki poteka od Španije, Francije in
Italije prek Slovenije do Madžarske in naprej do Ukrajine, Sloveniji
zagotavlja povezavo v smeri vzhod-zahod.
Vključitev v baltsko-jadranski koridor pa je po navedbah državnega
sekretarja prav tako gospodarsko pomembna, saj ta povezuje
severnojadranska pristanišča prek našega ozemlja z baltskimi
pristanišči.
Pred zasedanjem se je slovenska delegacija sestala s predstavniki
italijanskega prometnega ministrstva, ki so predlagali, naj se poleg že
dogovorjenih železniških povezav premisli o povezavi med Trstom in
Koprom.
Slovenija je italijanski predlog zavrnila, saj je njena prioriteta,
da se najprej uresničita že dogovorjeni povezavi: Trst-Divača in drugi
tir Koper-Divača. Teh dveh projektov ne želi nikakor ogroziti.
Odsek Trst-Divača je poleg karavanškega predora med tistimi
prometnimi projekti, za katere si bo Slovenija najbolj prizadevala
dobiti evropska sredstva. "V prvi vrsti startamo na Trst-Divača," je
Šalamun odgovoril na vprašanje, katere projekte želi Slovenija
sofinancirati z evropskimi sredstvi.
Za prometne projekte je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v
naslednjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 za zdaj
namenjenih slabih 32 milijard evrov, a končna številka bo opredeljena v
pogajanjih o večletnem proračunu.
Državni sekretar je pojasnil, da na tej točki ni mogoče povedati,
koliko denarja bi lahko dobila Slovenija. Pri tem je opozoril, da je
zelo pomembna kakovost projektov, in spomnil, da za evropska sredstva
tekmujejo vse članice in da imajo prednost veliki projekti. Stopnja
sofinanciranja bo odvisna od vrste projekta.
Slovenija bo sicer tudi v prihodnje pri pridobivanju evropskih
sredstev za sofinanciranje infrastrukturnih projektov bolj osredotočena
na kohezijske sklade, saj je tam več možnosti, koriščenje pa lažje, je
še pojasnil državni sekretar.
V sedanji ureditvi evropskih prometnih omrežij ima Slovenija v
prednostnem omrežju povezavo med Koprom oziroma Trstom preko Ljubljane
do meje z Madžarsko, po novem pa bodo vanj vključeni tudi odseki od
Pragerskega do avstrijske meje, od Zidanega mosta do hrvaške meje in od
Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika.
V jedrno omrežje bodo poleg omenjenih odsekov vključena še jedrna
vozlišča Ljubljana, Koper ter Obrežje in Dobova. Letališče Jožeta
Pučnika ter pristanišče Koper naj bi imela po novem status jedrnega
letališča oziroma pristanišča.